Vanesa Jaušovec

Razpis za štiriletni odvoz problematičnih gorljivih frakcij odpadkov se je končal brez izbranega izvajalca. Čeprav je država po pripombah potencialnih ponudnikov zvišala najvišjo dopustno ceno na 180 evrov na tono, so bile ponudbe vseeno bistveno višje – povprečno so znašale okoli 235 evrov na tono. Med prijavljenimi so bili štirje interesenti za prvi sklop, ki je zajemal tudi odvoz odpadkov iz Puconec, in dva za drugega.

Za odvoz odpadkov je ponudbo oddala tudi družba Saubermacher Slovenija iz Murske Sobote, ki je za odvoz do 20 tisoč ton odpadkov v prvem letu zahtevala 206 evrov na tono, za večje količine, do skupno 40 tisoč ton, pa 236 evrov na tono.

Novice

Bo država našla prevzemnika gorljivih odpadkov iz Puconec?

Obljuba po puconskem požaru

Neuspeli razpis je bil del dogovora začasne rešitve in pomoči države po letošnjem hudem požaru v Puconcih, ko so zagoreli ravno ti problematični odpadki. Stroške odvoza odpadkov bi sicer še naprej v celoti krili regijski centri sami, saj je sprva obljubljena državna subvencija odpadla, zato bi jih morali po navodilu resornega ministrstva vračunati v ceno javne službe, kar pomeni, da bi se prelil v ceno na položnicah, ki jih plačujemo občani.

Vanesa Jaušovec

Regijski centri, med njimi javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) bodo tako v novo leto vstopili brez skupne rešitve. Vsak bo moral še naprej sam poskrbeti za prevoz problematičnih frakcij iz svojih centrov. To pomeni nadaljevanje izvoza v tujino, kjer se cene vztrajno višajo, možnosti pa se ožijo. Tveganje kopičenja odpadkov in nevarnosti požarov se tako povečuje. Kot nam je nazadnje sicer potrdila Simona Biro, direktorica Ceropa, so v Puconcih vsaj do prihodnjega leta glede odvoza problematičnih frakcij na varni strani.

Razpis v ponovitev, za sežigalnice pa še v teku

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za naš medij potrdili, da bodo proučili možnosti ponovnega razpisa. Vzporedno pa še zmeraj teče javni razpis za podelitev koncesij za izgradnjo novih sežigalnic, ki bi predstavljale trajno rešitev za tovrstne odpadke. Razpis je bil objavljen avgusta letos, zaključil pa se bo februarja 2026. Predvidene so tri sežigalnice – poleg obstoječe v Celju še v Ljubljani in Mariboru – ki bi skupaj zagotovile zmogljivost za okoli 140 tisoč ton odpadkov letno.

Jure Kljajić

Do realizacije je sicer še dolga pot. Po zaključku razpisa bo sledil izbor koncesionarjev, nato umeščanje objektov v prostor, presoje vplivov na okolje in gradnja, ki naj bi trajala več let. Šele takrat bo Slovenija dobila trajno infrastrukturo, ki bo omogočila samozadostnost pri ravnanju z gorljivimi odpadki. Do takrat pa bodo regijski centri, med njimi Cerop, še naprej prisiljeni iskati začasne rešitve v tujini. Z državno pomočje ali brez nje.