Jure Kljajić

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je predstavil rezultate raziskave Poklicni barometer 2025, v kateri so s partnerji pregledali stanje na trgu dela. Po oceni 171 poklicnih skupin na ravni Slovenije predvidevajo, da bo v 98 poklicih primanjkljaj kadra, v 55 poklicih ravnovesje, v 18 pa bo kadra glede na oceno potreb preveč. Letos so ocenjevali en poklic več kot lani, zato v vrednostih ni velikih razlik, ugotavljajo pa med primanjkljaji pet poklicev več kot lani, tri manj v ravnovesju in enega manj v presežku. 

»Med ocenjevanimi poklici ni zaznati velikih preskokov med presežkom in primanjkljajem. Za poklicne skupine strokovnjakov za logistiko, visokošolskih učiteljev in sodelavcev, strokovnjakov za politike in programe, odvetnikov, tožilcev in pravobranilcev, farmacevtskih tehnikov in asistentov, posredovalcev informacij v klicnih centrih, frizerjev in prodajalcev po telefonu, za katere se je lani napovedovalo ravnovesje, letošnja napoved na ravni Slovenije kaže, da bodo poklici v primanjkljaju,« so navedli. 

Profimedia

Dodajajo, da bodo iz primanjkljaja v ravnovesje glede na napoved prešli biologi, botaniki in zoologi, farmacevti, hotelski receptorji, vozniki viličarja ter delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Iz presežka v ravnovesje pa bodo predvidoma prešli arhitekti, tehniki za IKT, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, maserji in pedikerji oziroma manikerji. »Za analitike poslovnih procesov, strokovnjake za prodajo oziroma oglaševanje, carinike, davkarje, referente za socialno varnost in druge delavce za preprosta dela se je lani napovedovalo ravnovesje, letos pa se za te poklice predvideva presežek.« 

Pomanjkanje delovne sile

Letošnja raziskava kaže, da bo v prihodnjem letu presežek še naprej na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, filozofov, umetniških ustvarjalcev, fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov. Primanjkovalo pa bo učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, prav tako zdravnikov, strokovnjakov za zdravstveno nego, fizioterapevtov, osebnih asistentov, socialnih oskrbovalcev ter inženirjev gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarjev, strokovnjakov za logistiko, kadre, socialno delo, računovodstvo in revizijo. 

Jure Kljajić

Pripravljavci raziskave so pojasnili, da v kategoriji primanjkljaj ločijo dva glavna razloga. Eden je pomanjkanje spretnosti in znanj, ko kader obstaja, a je premalo usposobljen, ali pa strukturni dejavniki, kot so starost, invalidnost, dolgotrajna brezposelnost, vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu. Drugi razlog za primanjkljaj pa je pomanjkanje delovne sile. Kandidatov za posamezna delovna mesta ni ali pa jih delovne razmere, plača, delovni čas, fizično delo in podobno odvračajo od iskanja zaposlitev v teh poklicih. 

Jure Kljajić

Presežek v 22 poklicnih skupinah 

Območna služba Murska Sobota spada v kategorijo, kjer je največ poklicnih skupin v ravnovesju. V prihodnjem letu se napoveduje ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela v več kot 70 poklicnih skupinah, natančneje 75, primanjkljaj bo v 71 skupinah, presežek pa v 22. Na ravni območnih služb je raziskava zajela 168 poklicnih skupin. Na soboški območni enoti pravijo, da se poklicni barometer 2025 od prejšnjih ne razlikuje preveč. 

»Podobno kot lani se tudi v prihodnjem letu napoveduje primanjkljaj na področju zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva, pa tudi gostinstva in avtoprevozništva,« pravi vodja Stanislava Perčič. Dodala je, da so v primanjkljaju štiri poklicne skupine več kot lani, v kategoriji ravnovesje dve manj, v presežku pa ena manj kot lani. Med ocenjevanimi poklici večjih preskokov med presežkom in primanjkljajem ni zaznati. Primanjkljaji bodo v različnih poklicih v zdravstvu, šolstvu, gradbeništvu, kovinarstvu, elektru, prevozništvu, gostinstvu ... Presežek bo še naprej na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, umetniških ustvarjalcev, fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov. 

Aleš Cipot

2605 brezposelnih oseb

Zanimalo nas je tudi, kakšno je trenutno stanje na trgu dela v Pomurju. Perčičeva pravi, da povpraševanje delodajalcev po delavcih ostaja na visoki ravni, kljub temu da se obseg povpraševanja nekoliko znižuje. »V obdobju od januarja do novembra so delodajalci sporočili 5422 prostih delovnih mest,« je navedla in dodala, da največ iz dejavnosti izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva, gradbeništva, gostinstva in trgovine. Pravi še, da za opravljanje večine poklicev že dalj časa na domačem trgu dela primanjkuje usposobljenih kandidatov, kar potrjujejo tudi izsledki raziskave Napovednik zaposlovanja. 

»V zadnji, pomladanski izvedbi je slaba polovica sodelujočih delodajalcev sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih soočali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev. Najpogosteje so izpostavili težave pri iskanju kandidatov za opravljanje naslednjih poklicev: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, varilci, kuharji, natakarji, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, prodajalci, strokovni delavci za zdravstveno nego, predmetni učitelji v osnovni šoli, zidarji ter delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah.«

Jure Kljajić

Prav tako več kot polovica delodajalcev pričakuje težave pri iskanju kadra dolgoročno, še posebej visok je ta delež v dejavnosti zdravstva in socialnega kadra (77,4 odstotka), nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (67 odstotkov) ter izobraževanju (66,8 odstotka). 

V Pomurju je bila stopnja registrirane brezposelnosti septembra 5,4-odstotna in se je v primerjavi s septembrom 2024 znižala za 0,5 odstotne točke. Konec novembra pa je bilo na soboški območni enoti ZRSZ registriranih 2605 brezposelnih oseb, kar je 368 oziroma za 12,4 odstotka manj kot novembra 2024. »V primerjavi z enakim obdobjem lani se je brezposelnost pri nas znižala za 12,4 odstotka, v Sloveniji pa povišala za 0,2 odstotka,« pravi Perčičeva. Dodala je, da se je v preteklih letih število brezposelnih v zimskih mesecih povečalo zaradi sezonskega dela, zato predvidevajo, da se bo število prijav v evidenco povečalo, predvsem s področja gradbeništva in kmetijstva ter panog, ki so na ti področji vezane. 

Jure Kljajić