Občino Lendava doletelo negativno mnenje računskega sodišča
Občini sicer ni treba predložiti odzivnega poročila, saj je med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje.

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost dela poslovanja Občine Lendava v letu 2022. Praviloma gre za eno izmed rednih revizij, ki jih računskemu sodišču nalaga zakon, saj ta pravi, da mora računsko sodišče vsako leto revidirati ustrezno število mestnih in drugih občin.
Večino revidiranega obdobja občino vodil Koncut
Potrebno je tudi poudariti, da sta v revidiranem obdobju občino vodila zdajšnji župan Janez Magyar in takratni podžupan Ivan Koncut, ki mu je Magyar posle uradno predal maja 2022, ko je bil izvoljen za poslanca. Na čelo občine se je Magyar vrnil sredi decembra istega leta, ko je bil ponovno izvoljen za župana.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja Občine Lendava – Lendva Község v letu 2022 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter izvrševanje proračuna občine, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, zadolževanje ter druga področja poslovanja (nadzor nad poslovanjem krajevnih skupnosti, odhodki za povračilo stroškov za službena potovanja, uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti ter najem in izvajanje storitev na objektih Stolp Vinarium in Zipline Vinarium).
Državni revizorji so občini podali negativno mnenje, saj da občina ni poslovala v skladu s predpisi in pogodbeni določili v več primerih. Obrazložitve proračuna občine za leto 2022 in splošnega dela zaključnega računa proračuna za isto leto niso bile popolne, poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za leto 2022 pa ni vsebovalo zahtevanih sestavnih delov. Poleg tega je občina zamenjala zemljišče v vrednosti 606 evrov, ne da bi ga vključila v načrt razpolaganja z zemljišči za leto 2022. Pri objavi javnega zbiranja ponudb je določila pogoje za sodelovanje, ki so omejevali krog potencialnih udeležencev, v petih primerih prodaje nepremičnega premoženja pa ni imenovala skrbnika pravnega posla ali ga določila v pogodbi. Prav tako občina v enem primeru oddaje poslovnih prostorov v najem ni imela veljavnega načrta oddaje nepremičnega premoženja, v dveh primerih pa pred oddajo prostorov v najem ni opravila cenitve višine najemnine. Poleg tega ni objavila namere o sklenitvi neposredne najemne pogodbe, v eni najemni pogodbi pa je določila, da bo imel najemnik prednostno pravico do odkupa poslovnih prostorov v primeru njihove prodaje.
Pomanjkanje dokumentacije in sporna plačila
Državni revizorji so ugotovili, da je občina v sedmih primerih javnih razpisov navedla določila, ki so omejevala konkurenco med ponudniki. V enem primeru je zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti prejela prepozno, v dveh primerih pa po sklenitvi aneksov k pogodbama, s katerimi se je povečala pogodbena vrednost ali podaljšal rok dokončanja del, ni pridobila novega finančnega zavarovanja. Prav tako občina v enem primeru ni predlagala izvajalcu v podpis aneksa k pogodbi za podaljšanje roka za dokončanje pogodbenih del. V treh primerih pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskega plačilnega roka, v osmih primerih na portalu javnih naročil ni objavila elektronske kopije pogodb ali aneksov k pogodbi, v treh primerih pa je objavo izvedla prepozno.
Za en projekt ni pripravila investicijskega programa, čeprav je izvajalcu v letu 2022 plačala 736.274 evrov. V dveh primerih pred uvrstitvijo projektov v načrt razvojnih programov ni pripravila zahtevane dokumentacije, kar je vključevalo plačila v skupni višini 36.446 evrov, v enem primeru pa je dokumentacijo pridobila prepozno, pri čemer je izvajalcu v letu 2022 plačala 84.614 evrov. Občina je s sklenitvijo dveh pogodb prevzela za 259.751 evrov obveznosti, za katere ob prevzemu ni imela načrtovanih sredstev v proračunu za leto 2022. Poleg tega je v enem primeru aneks k pogodbi sklenila po opravljenih delih, za katere je v letu 2022 izvajalcu plačala 4.158 evrov, v dveh primerih pa pred izdajo naročilnice ni pridobila potrebnih podatkov o udeležbi fizičnih ali pravnih oseb v lastništvu ponudnika.
Na področju javnih razpisov občina ni sprejela sklepa o začetku postopka za javni razpis na področju športa in kulture, prav tako razpisa na področju športa ni objavila v uradnem glasilu lokalne skupnosti, razpisov na področju mladine in socialnih, zdravstvenih ter humanitarnih dejavnosti pa ni objavila v Uradnem listu RS. Objave javnih razpisov niso vsebovale vseh obveznih sestavin, komisija pa vloge na področju športa, ki ni bila pravilno označena, ni vrnila vlagatelju, temveč jo je ocenila in dodelila sredstva v višini 4.069 evrov. Komisija o odpiranju vlog na področju mladine ni vodila zapisnika, odločbe o dodelitvi sredstev na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarnih dejavnosti pa je izdal vodja oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe, čeprav ga župan za to ni pooblastil. Z neposrednimi pogodbami je občina trem nepridobitnim organizacijam v letu 2022 dodelila skupno 15.400 evrov, ne da bi izvedla javni razpis, za financiranje zveze društev pa ni imela podlage v javnofinančnih predpisih. Občina je vlagala javna sredstva v obnovo nepremičnine, ki ni v njeni lasti, pri eni pogodbi pa pred sklenitvijo ni izvedla preverjanja cen na trgu, s čimer bi dokazala spoštovanje načela gospodarnosti. Poleg tega na svetovni splet ni posredovala vseh zahtevanih dokumentov iz javnih razpisov ter informacij javnega značaja iz 18 pogodb oziroma aneksov. Prav tako je najemno pogodbo za izvajanje storitev upravljanja na objektih Stolp Vinarium in Zipline Vinarium občina sklenila v neskladju z javnofinančnimi predpisi.
Računsko sodišče je Občini Lendava podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, že sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti in zmanjšanje možnosti ponovitve napak v prihodnje, so še sporočili iz računskega sodišča.
Že med revizijo odpravili pomanjkljivosti
V občini so ob tem sporočili, da se zavedajo pomena zakonitega in transparentnega poslovanja ter odgovorne rabe javnih sredstev. Zato bodo natančno proučili vse ugotovitve in priporočila iz revizijskega poročila ter v najkrajšem možnem času pripravili načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. "Naša prioriteta je, da zagotovimo poslovanje v skladu s predpisi ter okrepimo nadzor nad poslovnimi procesi, da preprečimo podobne nepravilnosti v prihodnje," so zapisali v odzivu in poudarili, da so že v okviru same revizije izvedli vse potrebne ukrepe in odpravili pomanjkljivosti, kar je razvidno tudi iz samega revizijskega poročila. Dodali so še, da so v zvezi z zagotavljanjem konkurence med ponudniki naročili pravno mnenje, ki ga računsko sodišče pri revizijskem poročilu sploh ni upoštevalo. Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak je namreč ugotovil, da je določba razpisne dokumentacije v primeru, ki ga izpostavlja računsko sodišče, skladna z zakonom, evropsko direktivo in prakso evropskega sodišča ter smernicami EU in OECD glede boja proti nedovoljenemu dogovarjanju pri javnem naročanju.