Vzhodna soboška obvoznica: Prva lopata letos še ne bo zasajena, v ospredju spet sebeborski zadrževalnik
Projekt vzhodne soboške obvoznice, ki velja za enega najpomembnejših regijskih projektov, se že več kot desetletje prestavlja iz leta v leto. Čeprav je znova vključen v državni proračun – letos je zanj predvidenih štiri milijone evrov, njegovo dokončanje pa v letu 2028 –, je v realnosti daleč od tega, da bi lahko kaj kmalu prišlo do zasaditve prve lopate. Po najnovejši časovnici so sicer obljubljali, da se bo to zgodilo letos.
Celoten projekt, del katerega je tudi gradnja sebeborskega zadrževalnika, je v državnem proračunu ocenjen na več kot 33 milijonov evrov, investicija pa deloma pade tudi na pleča soboške občine in Občine Moravske Toplice. Mestna občina je letos za projekt namenila okoli pol milijona evrov, skupno pa naj bi v obdobju 2025–2027 za vzhodno soboško obvoznico rezervirala 1,4 milijona evrov. Njen prispevek je namenjen odkupu potrebnih parcel za ureditev dostopnih cest, ki bodo tudi ob zgraditvi obvoznice ostale v občinski lasti, in za gradnjo sebeborskega zadrževalnika. Moravskotopliška občina na drugi strani mora sofinancirati le zadrževalnik, ki bo zgrajen na njenem območju. Po sporazumu morata občini prispevati vsaka pol milijona evrov za protipoplavni objekt, ki je pogoj za gradnjo obvoznice. Občina Moravske Toplice namerava ta sredstva zagotoviti v proračunih za leti 2025 in 2026. Ocenjeni stroški zadrževalnika so se od leta 2021 podvojili, saj naj bi investicija danes znašala deset milijonov evrov, toda pozor – v veljavnem sofinancerskem sporazumu je navedeno, da bo glede na to, da se bo realna cena gradnje zadrževalnika pokazala šele po projektiranju in v času javnega naročila ter izbora izvajalca, razliko v strošku kril nosilec projekta, to pa je Direkcija RS za infrastrukturo.
Država želi za izvedbo investicije pridobiti tudi evropska sredstva. Načrt za okrevanje in odpornost je kot vir za evropski denar odpadel, do konca meseca, ko bo minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek dal na mizo predlog spremembe operativnega programa kohezijske politike, pa bo jasno, ali sta z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom denar za zadrževalnik zagotovila v okviru kohezijskih sredstev.
Pridobivanje zemljišč v neskončnem teku
Na zastoj v projektu je nedavno opozoril tudi pomurski poslanec Tine Novak, ki je v aktualnem mandatu vložil že več naporov za pospešitev projekta, prelomljene obljube v zvezi s projektom pa so med drugim prispevale k njegovemu razhodu s Svobodo in prestopu k Demokratom Anžeta Logarja. Kaj pa pravijo pristojni? Podobno, kot trdijo že leta. »Za projekt vzhodne obvoznice Murska Sobota je v teku pridobivanje zemljišč. Neurejena so še razmerja s tremi sklopi solastnikov za odkup zemljišč in dvema sklopoma lastnikov za ustanovitev služnosti komunalnih vodov. Lastniki so podali pritožbo zoper višino odškodnine, v usklajevanju so tudi tehnične rešitve izvedbe gradbenih del glede na pripombe mejnih lastnikov zemljišč. Dokler ni pridobljenih vseh zemljišč na trasi obvoznice, Direkcija RS za infrastrukturo ne more pridobiti pravnomočnega gradbenega dovoljenja,« pojasnjujejo na direkciji za infrastrukturo in dodajajo, da bodo, če do sporazumnega dogovora z lastniki ne bo prišlo, sprožili postopek razlastitve oziroma ustanovitve služnosti v javno korist. Za koliko bi takšni postopki zavlekli realizacijo projekta, lahko le ugibamo.
Direkcija hkrati vodi projekt sebeborskega zadrževalnika. Tudi tu so šele na točki pridobivanja zemljišč, ki so pogoj za vlogo in pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot pozitivno pa velja poudariti, da je odprto javno naročilo za inženirske storitve pri gradnji zadrževalnika – gre za nadzor nad gradnjo, ki naj bi se glede na dokumentacijo javnega naročila začela v letu 2026 in končala do konca leta 2027. Pri tem velja poudariti, da mora biti zadrževalnik zgrajen prej ali sočasno z vzhodno obvoznico. Dokumentacija potrjuje še, da je ocenjena vrednost investicije v zadrževalnik 10,2 milijona evrov, od tega bi 8,2 milijona evrov zagotovila direkcija za infrastrukturo, preostala dva milijona pa moravskotopliška in soboška občina ter direkcija za vode, ki sodi k ministrstvu za naravne vire in prostor. Predvidena je tudi možnost pridobitve evropskih sredstev.
Zadrževalnik (ponovno) priročen izgovor?
Soboška občina, ki ima z ministrstvom oziroma direkcijo za infrastrukturo sklenjene sporazume, po katerih mora na podlagi izstavljenih zahtevkov direkcije sofinancirati gradnjo obvoznice, je imela lani na predmetni proračunski postavki za obvoznico zagotovljenih slabih 233 tisočakov, letos pa, kot že navedeno, več kot pol milijona evrov. Postavka lani ni bila realizirana niti za odstotek, predvidena letošnja sredstva pa bodo po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2025 znižali na dobrih 287 tisoč evrov.
Župan Damjan Anželj je že v nedavnem intervjuju za Vestnik napovedal, da bodo odslej sledili počasnejši dinamiki direkcije za infrastrukturo. »Ker se gradnja ni začela, še nismo nakazovali nobenih sofinancerskih sredstev,« so nam obrazložili v upravi soboške občine, kjer zatrjujejo, da se izvajajo vse aktivnosti za nakup parcel, saj je mestna občina zavezana, da poleg parkovnih površin ob Poljski ulici odkupi še zemljišča, potrebna za ureditev notranjega prometa v obrtnih conah. Ti odkupi naj bi se začeli že lani, tovrstne aktivnosti pa, kot poudarjajo, potekajo tako na strani direkcije kakor občine. Na vprašanje o oceni napredka celotne investicije mestna občina s prstom pokaže na zadrževalnik. »Seznanjeni smo, da so se največji zaostanki zgodili ravno pri načrtovanju sebeborskega zadrževalnika. Menimo, da je težava nastala tudi zaradi finančne konstrukcije za investicijo v ta zadrževalnik,« odgovarjajo v mestni upravi. Soboški župan celo ponovno govori o možnosti fazne gradnje obvoznice, kar je bila ideja njegovega predhodnika, zdajšnjega ministra, ki danes v okviru kohezijskih sredstev išče denar za zadrževalnik. V moravskotopliški občini so ob tem presenečeni, da se krivda za zastoj projekta pripisuje zadrževalniku. Kot spomnijo, je bil prostorski akt za zadrževalnik sprejet že leta 2020, sporazum o sofinanciranju gradnje pa je bil podpisan leto pozneje, s čimer so bile vse dileme odpravljene. »Menimo, da je sklicevanje na zadrževalnik kot oviro zgolj priročen izgovor tistih, ki držijo škarje in platno pri celotnem projektu,« pravijo in spomnijo še, da je bil zadrževalnik kot omilitveni ukrep zahteva direkcije za vode in ne občine. »Obžalujemo, da nekateri, ki imajo vse možnosti za pospešitev projekta in zagotovitev financiranja, očitno namenoma odpirajo že rešene problematike, drugi pa tovrstno retoriko posvajajo, namesto da bi s skupnimi močmi pritisnili na odločevalce,« še poudarijo na občini ter hkrati vseeno izrazijo veselje ob tem, da poteka iskanje izvajalca za inženirske storitve pri gradnji zadrževalnika.
