Damjana Nemeš

Na seznamu slovenskih občin že leta neslavno prvo mesto po zadolženosti na prebivalca zaseda Občina Gornji Petrovci. Po podatkih, ki jih zbira ministrstvo za finance, je imela na zadnji dan leta 2024 skupni dolg v višini več kot 5,1 milijona evrov oziroma natanko 2569 evrov na prebivalca. To je sicer za dobrih 100 tisočakov oziroma na prebivalca za 61 evrov manj kot lani, a hudič tiči v podrobnostih.

Stari načrt se izteka, dobili še ambicioznejšega

Gorička občina, ki jo že vse od ustanovitve vodi Franc Šlihthuber, ki je bil lani zaradi oškodovanja upnikov nepravnomočno obsojen na 14 mesecev zapora, ima že od leta 2009 blokiran transakcijski račun, zoper njo pa je sproženih okoli 50 izvršb. Občina resda na letni ravni kakšnih 100 tisočakov glavnice odplača, a na drugi strani nastaja tudi za več 100 tisoč evrov obresti.

Skupaj z zamudnimi obresti je tako dolg občine na zadnji dan lanskega leta znašal skoraj 8 milijonov evrov, po aktualni dinamiki odplačevanja pa bi trajalo več kot stoletje, da bi dolg teoretično odplačala. Jasno je, da vsi upniki ne bodo nikoli v celoti poplačani, a občina se bo tako ali drugače morala nekako izviti iz razvojne blokade in večne dolžniške spirale. Že leta 2009 je v odzivu na revizijsko poročilo o zadolževanju občin pripravila nekakšen sanacijski program, ki je predvideval, da bi s pomočjo posojila iz zakladniškega računa države in ob dogovoru z upniki vse obveznosti odplačala v 17 letih. Rok se izteka prihodnje leto. Realnost je takšna, da se je dolg do danes podvojil, Šlihthuber pa je prejšnji mesec od občinskega sveta, ki ga v celoti obvladuje, dobil potrditev novega sanacijskega načrta.

Jure Kljajić

Kredit, prodaja premoženja in odpis dolga

In kaj je predvideno v najnovejšem sanacijskem dokumentu? Občina namerava najeti dolgoročni kredit v višini 3,2 milijona evrov, kar naj bi zadostovalo za poplačilo diskontiranih vrednosti vseh terjatev in še 50 odstotkov glavnic vsem upnikom. Občina bi najprej pokrila te diskontirane vrednosti, preostanek iz kredita pa bi razdelila sorazmerno kot delno poplačilo glavnic. Sanacija je odvisna tudi od prodaje občinskih nepremičnin, za katere je občina ugotovila, da »njihovo lastništvo ni nujno za opravljanje občinskih nalog«. Skupna vrednost občinskih nepremičnin je po podatkih geodetske uprave nekaj več kot tri milijone evrov, vendar ima skoraj polovica teh nepremičnin, kot so šola, vrtec in melioracije, status javnega dobra in je izvršba nesmiselna ali pravno nedopustna. Po drugi strani so nepremičnine, za katere je že dovoljena izvršba – predvsem stanovanja, gozdovi in zemljišča –, ocenjene na 1,62 milijona evrov, kar je le petina celotnega dolga občine.

Novice

V Občini Gornji Petrovci prodali igrišče in stanovanja

Pripravljavci načrta ocenjujejo, da bi občina lahko prodala »približno dve tretjini« tistega dela nepremičnin, ki niso vezane na izvajanje občinskih nalog. Ocenjena vrednost preostanka, ki vključuje objekte za zaščito, šport, zdravje in kulturo, znaša okrog 500 tisoč evrov. Ambicioznosti sanacijskemu načrtu ne gre očitati, saj je prevideno, da bi občina lahko do konca letošnjega junija izvedla sporazumna poplačila in zahtevala ustavitev vseh izvršb. A tudi njegovi pripravljavci odkrito priznavajo, da bodo nekateri upniki – zlasti tisti z zastavno pravico na nepremičninah – ostali delno nepoplačani in da bo treba z njimi vnaprej skleniti posebne dogovore, če želi občina uspešno izpeljati tudi prodajo teh nepremičnin.

Jure Kljajić

Brez tega umik hipotek ne bo mogoč, kar bi pomenilo nadaljnjo blokado celotnega postopka. Veliko je skratka »čejev«, ki se morajo uresničiti, vključno z neznanim posojilodajalcem, v nasprotnem primeru bo samo letos dolg zaradi zamudnih obresti zrasel za okoli 450 tisočakov, kar je na ravni letnega stroška delovanja občinske uprave. Sanacijski načrti se tako lahko bere kot ponavljajoče se poglavje neuspešnega zdravljenja. Ob pravilni diagnozi sledi nezadostna terapija. Utopično bi bilo pričakovati, da bi se lahko v občini, kjer je alfa in omega ves čas ena in ista oseba in ljudje zbrani okoli njega, brez zunanje prisile, transparentnega nadzora in sistemske spremembe upravljanja tokrat stvari čudežno spremenile.

Jure Kljajić

Usklajujejo dolg
Spomladi letos, ravno v času nastajanja in sprejemanja novega sanacijskega načrta gornjepetrovske občine, je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin. Ta, skoraj kot nalašč za situacijo na Goričkem, uvaja mehanizem za odpravo trajnejše nelikvidnosti in prezadolženosti. Če občina 90 dni nima dovolj sredstev za plačila ali preseže zakonsko dovoljeno zadolženost za več kot 5 odstotkov, kar je oboje v Gornjih Petrovcih več kot evidentno izpolnjeno, zakon nalaga županu pripravo sanacijskega načrta. Če se to ne zgodi oziroma občinski svet načrta ne sprejme, vajeti prevzame finančno ministrstvo. Je županu Francu Šlihthubru z najnovejšim sanacijskim načrtom uspelo preprečiti scenarij, ko bi moral ključe občine prepustiti državi? Na ministrstvu za finance pravijo le, da z občino ta hip usklajujejo stanje dolga v aplikaciji e-Dolg, z rezultati te uskladitve pa da bodo seznanili ministrstvo za javno upravo, ki lahko po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe. Jasen znak, da se država z gornjepetrovsko situacijo očitno ne namerava pretirano ukvarjati.