Hodoš dobil prenovljen Mladinski dom: Novi prostori in več priložnosti
Na Hodošu so odprli prenovljen Mladinski dom z več nočitvenimi kapacitetami, novim košarkarskim igriščem, teqball mizo in prostorom za delavnice ter izobraževanje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Na Hodošu so danes v uporabo slovesno predali prenovljeni Mladinski dom, ki bo odslej imel povečane nočitvene kapacitete, kar bo omogočilo organizacijo več taborov, srečanj in delavnic za mlade. Nekdanjo vojašnico so v središče za druženje, šport in izobraževanje prvič preobrazili leta 2004 v okviru projekta Interreg Slovenija-Madžarska, svojo najnovejšo, razširjeno podobo pa je centru omogočil Slovensko-madžarski skupni sklad.
Poleg povečanih kapacitet je dom dobil tudi prenovljeno košarkarsko igrišče, odprt pokrit prostor in mizo za teqball, ki jo je domu doniralo madžarsko Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino.
Ob otvoritvi je župan občine Hodoš Denis Tamaško izrazil neizmerno veselje in hvaležnost ter poudaril, da danes na Hodošu niso le otvorili prenovljenega Mladinskega doma, ampak so predvsem odprli vrata novim priložnostim in idejam v občini. "Gre tudi za prostor našega skupnega prizadevanja, da ohranimo in razvijamo turizem v naši občini. Mladinski dom bo mesto, kjer se bodo odslej srečevali ljudje iz celega sveta," je dejal.
Meje lahko tudi povezujejo
Pridobitev je pozdravila tudi predsednica Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Hodoš Silvija Roman, ki je povedala, da bodo prenovljeni prostori pomembno prispevali k povezovanju ljudi in ustvarjanju priložnosti za vse generacije na obeh straneh državne meje. "Brez sodelovanja med državama bi bila prenova mladinskega doma težko izvedljiva," je poudarila in dodala: "To je dokaz, kako lahko sodelovanje in skupna vizija prineseta konkretne koristi za ljudi in lokalno skupnost." Sklenila je, da današnji dogodek dokazuje, da meje ne ločujejo, ampak lahko tudi povezujejo.
"Zelo sem vesel, da namenu predajamo objekt, ki je v prejšnji državi služil enemu čisto drugemu namenu. To je tudi edini objekt iz tega obdobja, ki je dobil ne samo novo obliko, ampak tudi drugo življenje," pa je poudaril predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Dušan Orban. Dodal je, da je ponosen, da se je projekt uresničil s pomočjo skupnega sklada Slovenije in Madžarske.
V pripravi tudi strategija regionalnega razvoja Slovenije
Namesto ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška se je slavnosti udeležil Marko Drofenik, namestnik generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Po Drofenikovih besedah se je minister namreč moral udeležiti verjetno ene zadnjih izrednih sej Državnega zbora v tem mandatu, kjer so obravnavali tudi dolgoročno strategijo regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050.
"To je pomembna strategija, ki ima osnovo v zakonu o spodbujanju stvarnega regionalnega razvoja, ki je s prvo spremembo leta 2011 omogočil sofinanciranje takšnih projektov, kot ga odpiramo danes," je povedal in dodal, da je pri tem treba poudariti pomembnost obeh avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji. Prva sprememba zakona leta 2011 in dopolnitev leta 2016 sta po njegovih besedah omogočila, da so se lahko pripravili prvi programi za spodbujanje gospodarskega razvoja obeh narodnih skupnosti. "Zdaj se izvaja že tretji program 2025-2028 v višini štirih milijonov evrov," je sklenil.
Bali so se, da projekt ne bo realiziran
"Veseli me, da namenu lahko predamo prvi projekt, ki je bil financiran iz skupnega sklada," pa je povedal Peter Kiss-Parciu, namestnik madžarskega državnega sekretarja za regionalni in obmejni gospodarski razvoj. Sporazum o ustanovitvi Slovensko-madžarskega sklada so podpisali že leta 2022, Kiss-Parciu pa je opozoril, da se pri mednarodnem sodelovanju pogosto pripeti, da projekti obstanejo zgolj pri podpisih.
"Okoliščine se velikokrat spremenijo. Velikokrat kljub naši dobri volji ter odločnosti ne uresničimo ciljev, ki smo si jih zadali. To velja tudi za ta projekt. Podpisali smo sporazum o sodelovanju, nato pa smo se malce bali, da ne bomo uspeli izpeljati tega sodelovanja.
Pred štirimi leti smo namreč v obeh državah prav tako bili pred volitvami, po volitvah pa smo potrebovali nekaj časa, da smo se ponovno našli. Izgubili smo nekaj časa, vendar nam je leta 2024 naposled le uspelo. Takrat sta se obe strani odločili, da v skupni sklad prispevata milijon evrov. Ker nam je tako dobro šlo, smo nadaljevali še v naslednjem letu, v skupnem skladu pa je zdaj že štiri milijone evrov," je še povedal in sklenil, da je prvi dokončan projekt tudi dokaz delujočega sistema med Slovenijo in Madžarsko.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
