Posloviti se iz cone udobja in sprejeti pomembno odločitev ni lahko
Misel na to, da se odločijo narobe, je že takrat strašljiva, morda še bolj kot v kasnejših letih.
Odločitve o tem, kaj bomo počeli v življenju, niso lahke za odraslega človeka, kaj šele za učenca in dijaka, ki sta, če malo pretiravamo, šele začela živeti.
Ob koncu osnovne šole so učenci stari 15 let, sredi pubertete, odcepiti se morajo od znanih šolskih prostorov, prijateljev, brez katerih si življenje le stežka predstavljajo, ne nazadnje od učiteljev, katerih navade že dodobra poznajo. Posloviti se morajo od cone udobja. Poleg tega pa starši, učitelji, tudi prijatelji pričakujejo njihovo odločitev, kje bodo nadaljevali šolanje.
Misel na to, da se odločijo narobe, je že takrat strašljiva, morda še bolj kot v kasnejših letih, ko že veš, da življenje le redko poteka po tirnicah, ki smo si jih zamislili, in velikokrat ubere svojo pot.
V tem obdobju življenja imajo starši še izjemen vpliv na otroka, nemalokrat se zato zgodi, da jih (ne)hote usmerijo na pot, kjer uresničujejo njihove neuresničene želje namesto svojih. Pomembna je starševska podpora, pomembne pa so tudi ustrezne strokovne usmeritve pedagoških delavcev, ki otroke poznajo drugače, morda celo bolje od staršev. Ki bi morali znati prepoznati otrokove učne in druge sposobnosti in svetovati, katera pot bi bila morda priporočljiva.
Še hujša je lahko stiska za srednješolce, ki skoraj čez noč postanejo odrasli in bi glede na pritisk družbe že res morali vedeti, kako želijo preživeti preostanek svojega življenja. Le redki 18-, 19-letnik to zares ve. Še marsikateri več let starejši se kdaj zaloti, da tega ne ve.
Pa vendarle tistim, ki niso opravili usmerjenega poklicnega izobraževanja, ki bi jim omogočalo opravljanje poklica tudi brez izkušenj, ne ostane kaj veliko drugega, kot da šolanje nadaljujejo in se usmerijo v stroko, ki jim je blizu.
Leta in leta so mladino spodbujali, naj se izobražuje v ekonomski smeri ali na gimnazijah, zato smo se znašli na točki, ko je zanimanje za poklice minimalno. Čeprav nam trg dela jasno nakazuje, da je prihodnost vodovodarjev, električarjev, strojnikov, mehatronikov, robotikov, avtomehanikov, keramičarjev, lesarjev ... prav tako svetla.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.