Andrej Steyer, župan Občine Apače: "Ljudje so srce občine"
Andrej Steyer pravi, da jim je v dveh mandatih uspelo realizirati več pomembnih investicij, ob tem poudarja pomen dobre ekipe in sodelovanja
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Občini Apače so v zadnjem času uresničili več pomembnih investicij predvsem na področju komunalne in cestne infrastrukture, med najpomembnejšimi je gotovo nova zdravstvena postaja v Apačah, kjer bo jeseni kot novost zaživela tudi specialistična zobozdravstvena ambulanta. Župan Andrej Steyer, za katerega je to drugi mandat, je spregovoril o razvoju občine, izzivih in idejah, ki še čakajo na mizi.
Pred štirimi leti ste začeli svoj drugi županski mandat, potem ko ste bili izvoljeni z veliko podporo, prejeli ste nekaj več kot 84 odstotkov glasov. Kaj vam je takrat pomenil ta rezultat?
»To je bilo pozitivno presenečenje. Čutil sem, da imam podporo pri ljudeh, ampak ta številka je vseeno pomenila predvsem veliko odgovornost za naprej, neko zavezo, da moram delati v smeri, da bom upravičil zaupanje. To je bil moj prvi občutek ob tem rezultatu, ki me je malo stisnil v kot v smislu, da je pa sedaj treba dati v še višjo prestavo, kolikor gre.«
Kako bi primerjali svoj prvi in drugi mandat?
»Štiri leta zelo hitro minejo in ko nastavljaš neko svojo smer in vizijo, čas zelo hitro beži. Prvi mandat je bil nekakšna priprava, šele začeli smo izvajati nekatere projekte, ki smo jih na začetku začrtali. Pred drugim mandatom sem si potem zadal, da vse to realiziramo, kolikor se le da, in da nadaljujemo tudi neko strateško načrtovanje smeri razvoja občine, kot smo si jo zastavili.
To je ta razlika med prvim in drugim mandatom. Ker ko začneš županovati, se niti ne zavedaš, kakšna je širina tega poklica, s čim vse se moraš kot župan seznaniti, kaj vse ti pride naproti, in na začetku sem se počutil malo izgubljenega. Potem ko sem si stvari malo popredalčkal – sem namreč bolj sistematičen tip –, pa je šlo lažje.«
Kako pomembni so pri tem sodelavci oziroma dobra ekipa?
»Zelo, sam ne moreš narediti nič. Župan je vpet v dva svetova, če se tako izrazim. Predvsem je zelo pomembno, da ima vzpostavljeno zaupanje in dobro sodelovanje z občinskim svetom, ker če se na tej relaciji podre, potem ni možno sprejemati odločitev v pravi smeri. Te pa so včasih zelo težke in se je treba jasno opredeliti, ali bomo sledili neki poti razvoja ali pa bomo vmes malo zašli na levo ali desno, in tisto ni dobro. Kakor hitro se začne trenje in popuščanje pri neki smeri razvoja, zastavljena pot hitro zvodeni.
Prva pomembna stvar je torej, da župan z občinskim svetom vodi odkrito in zaupanja vredno komunikacijo. Nismo vedno istega mnenja, ampak na koncu je treba sprejeti odločitev in iti naprej. Potem pa je tu občinska uprava, ki izvršuje sklepe občinskega sveta, in brez pravih odločitev to ni mogoče. Tako je pomembno tudi, da imaš ekipo v občinski upravi, ki ti sledi z vsem, kar se dogaja, ki pripravlja projekte, proaktivno išče rešitve, da se lahko potem tudi na tem nivoju zelo hitro odloča.
Če z občinsko upravo nimaš prave kemije, se tudi tukaj lahko zadeve porušijo, saj ne dobiš pravočasno informacij, podatkov, ki bi jih potem predstavil občinskemu svetu, kar pa je zelo pomembno za pravilno odločanje. To sta torej dva 'svetova', ki morata biti zelo usklajena, in župan ima tukaj ključno in pomembno vlogo.«
Katere večje investicije ste uresničili v teh dveh mandatih?
»Teh investicij je bilo kar nekaj v zadnjem obdobju. Ogromno je bilo narejenega na področju komunalne infrastrukture, nadgradili smo vodovodni sistem C, s čimer smo izboljšali oskrbo z vodo oziroma jo naredili bolj stabilno, hkrati smo na vodovod priključili še nekaj hiš. Ta projekt je bil vreden čez 3,5 milijona evrov. Ravno v letošnji suši se je pokazalo, da je bil to ključen ukrep, saj je podtalnica na prodnatem območju ob Muri zelo nizka in so nekateri vodnjaki presahnili.
V Žepovcih smo uredili aglomeracijo s kanalizacijskim sistemom, tudi to je bil več kot en milijon evrov vreden projekt, ki smo ga povezali s projektom rekonstrukcije državne ceste in kolesarske steze, vrednim štiri milijone evrov. Tukaj je potekala hkratna gradnja, kar se mi zdi racionalno. Ogromen projekt nam je uspelo končati še v tem mandatu, ravno zdaj priključujemo hiše na kanalizacijski sistem. Posodabljamo tudi čistilno napravo. Med večjimi investicijami je gradnja trioddelčnega vrtca v Stogovcih.
Prej je bil vrtec sicer v lepi stavbi, a neprimerni za to dejavnost, en oddelek je deloval v šolskih prostorih in vpis otrok je upadal. Z novim vrtcem imamo polne vse tri oddelke, kar me zelo veseli. Uredili smo nove igralne in rekreacijske površine, tam sedaj nastaja krajevno središče, zato je treba gledati tudi strateško, da zagotovimo še več možnosti za gradnjo hiš. V tej smeri že tudi delamo. Največja naložba Občine Apače sploh pa je nova zdravstvena postaja, ki smo jo preselili v nove prostore poslovno-stanovanjskega objekta, zgrajenega v javno-zasebnem partnerstvu.
Celoten projekt je vreden blizu šest milijonov evrov, kar vključuje tudi ureditev okolice, parkirišč in prometno ureditev. Menim, da je nova zdravstvena postaja bistveno bolj dostopna našim občanom, predvsem starejšim in invalidom. Prostori so sodobni in mislim, da si takega zdravstvenega centra verjetno želi vsaka občina. Investicija v del stavbe z javnimi vsebinami je bila občinska s sofinanciranjem ministrstva za zdravje, skupaj nekaj čez dva milijona evrov, medtem ko smo opremo nabavili iz sredstev zdravstvenega doma in ministrstva za zdravje.
V zdravstveni postaji že delujeta družinski zdravnik in zobozdravnik ter specialistična ambulanta za parodontologijo in ustne bolezni, jeseni se načrtuje umestitev pediatrije, pozneje še specialistične ambulante zobne kirurgije. Specialistična ambulanta je nova pridobitev za naš javni zavod in za širše Pomurje.«
Sredstva so vedno omejena in gotovo je ostalo kaj, kar ste načrtovali, pa vam ni uspelo uresničiti v tem mandatu. Kaj je tisto, kar morda vas osebno najbolj »žuli«?
»Na področju turizma je še kar nekaj izzivov, nekaterih stvari nam ni uspelo realizirati, vendar se tudi tukaj premika naprej. Močno žal mi je za – za zdaj prestavljen – projekt nadaljevanja gradnje kolesarske povezave od Žiberc do Trat v Občini Šentilj. Ta projekt je bil v prejšnjem mandatu z DRSI že dogovorjen, narejeno je bilo skupno projektiranje, projekt nam je uspelo umestiti v dogovor za razvoj regij, vendar se je nato prejšnja garnitura na pristojnem ministrstvu odločila, da ne bo izvedla rekonstrukcije ceste, in tako je tudi projekt kolesarske povezave izpadel.
Tega mi je izredno žal, saj smo imeli možnost počrpati več kot milijon evrov kohezijskih sredstev. V Pomurju je bilo v okviru dogovora za razvoj regije kar nekaj potrjenih projektov, ki zame niso ravno razvojno naravnani. Bistveno večji doprinos k razvoju celotne regije bi po mojem mnenju imela gradnja te kolesarske povezave kot pa denimo ozelenitev pokopališč, gradnja parkov in podobno. Če bi naša občina imela denar, bi to povezavo seveda že zdavnaj zgradila, ampak denarja je vedno premalo in vlagamo pač tam, kjer je nujno – v stvari, s katerimi lahko olajšamo življenje naših občanov na obrobju države, to pa so v prvi vrsti dostopnost storitev in osnovna infrastruktura.«
Občina Apače je obmejna občina. Gledate na to kot na prednost ali kot na slabost?
»Vedno moraš videti prednosti in pozitivne strani neke situacije. Lahko vam seveda naštejem veliko negativnih stvari, ampak mislim, da imamo na tem območju kar nekaj prednosti. To ne nazadnje dokazuje tudi več kot 50 novih stanovanj v zadnjem času, kar je za tako majhno občino precej. Načrtuje se gradnja še dodatnih vsaj 34 stanovanj, v postopku je tudi sprememba OPN, ki bi omogočila več kot 20 dodatnih parcel za gradnjo individualnih hiš.
Ljudje, ki se k nam priseljujejo, izpostavljajo predvsem mir in bližino narave, ki ju tukaj najdejo. Mislim, da v zadnjem času postaja precej pomembno to, da je človek nekje v mirnem bivalnem okolju, hkrati pa je iz Apač do vseh večjih nakupovalnih centrov, najsi bo to v Sloveniji ali v Avstriji, le kakšnih 15, 20 minut vožnje.«
Vaša občina spada med obmejna problemska območja, za kar so na voljo dodatna sredstva.
»Drži, gre za razne razpise, na katerih lahko dobimo dodatne točke za obmejna problemska območja, kar je seveda dobrodošlo, vendar si želim, da bi pri teh razpisih bilo vse skupaj malo bolj življenjsko. Všeč mi je bilo, ko nas je nedavno obiskala ministrica za kulturo, da vidi, kakšno je stanje in kakšne so potrebe, ker iz pisarne v Ljubljani se prave težave in izzivi ne vidijo. Nekaj so namreč podatki na papirjih, nekaj pa je realno stanje na terenu in to, da hodijo politiki na teren, je samo dobrodošlo. Vendar jim je treba potem tudi jasno predstaviti, kje so ovire in kaj potrebujemo.«
Občina Apače letos praznuje 20-letnico samostojnosti. Kakšna je razlika med vašo občino pred 20 leti in danes?
»Velika sprememba je, zelo velika. Vmes sem sicer vrsto let živel drugje, vendar sem spremljal razvoj in videl napredek. Začelo se je vlagati v infrastrukturo, v ceste, uredilo se je središče občine, kulturni dom, imamo urejeno predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, tudi v drugih krajih občine sem videl napredek. Res je treba še marsikaj postoriti, ampak mislim, da smo v teh 20 letih naredili velike korake in da smo lahko ponosni na storjeno. Če ima občina, četudi je manjša, usmerjen razvoj, začrtano pravo pot, ki ji sledi, če občinski svet in občinska uprava delujeta usklajeno, potem ne more biti drugače, kot da vidiš lep napredek.«
V svojih nagovorih ob občinskih praznikih vedno poudarjate pomen lokalne skupnosti. Kako pomembni so v resnici ljudje za življenje neke občine?
»Ljudje so osnova, srce občine, brez tega ni nič. Občina kot taka je samo institucija, ki z županom in občinskim svetom upravlja naše skupno premoženje, tisto, kar pa je pomembno, so ljudje in vsebine. Prav zato je tako pomembno, da gradimo tudi na tem, da je čim več druženja, da tudi društvom omogočamo delovanje na vseh možnih področjih, da vlagamo v vaška jedra.
Šli smo v smeri, da krajevni odbori poleg denarja za delovanje dobijo še dodatna sredstva za kakšno večjo investicijo in se sami odločijo, kaj bodo z njim naredili. Nekateri so si zgradili vaške hišice, spet drugi kegljišče … To je tisto, kar daje priložnost za druženje ljudi, in to je tisto, kar daje občini utrip. Tega je sicer še premalo, želel bi si, da bi bilo še več druženja, še več občutka, da je naša občina naše skupno premoženje in da ni last župana, občinske uprave ali občinskega sveta, temveč je naša skupna odgovornost.
Če vsak vloži nekaj svojega časa bodisi za druženje ob kartanju v vaškem domu bodisi kaj postori, kaj polepša, izboljša v svojem kraju, je to vložek v našo skupnost. In ta občutek, da smo tukaj drug za drugega, da si pomagamo, pa da smo vsi odgovorni za to, da je kraj lep – to je tisti občutek, ki si ga želim.«
Omenila sva že potenciale občine. Vaš gost na letošnji osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku je bil Ivo Boscarol, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, ki je morda malce provokativno predlagal, da bi v Apačah lahko izvrtali vrtino in imeli terme. Kaj pravite na to idejo?
»Po njegovem mnenju je tako, da si ne smemo postavljati mej, je pa res, da ti meje dostikrat postavljajo drugi. Vrtine na črno jaz ne bi delal (smeh). Mislim pa, da nam je predvsem želel sporočiti, da je treba razmišljati zunaj okvirov in če vidiš neko priložnost, je pač treba iti v tej smeri in potem prej ali slej najdeš pot do njene uresničitve. Želje in ideje vsekakor imamo, a na koncu te denar postavi na realna tla, da moraš potem krmariti med nujnimi investicijami in potrebami občanov, šele potem začneš vlagati v kakšne take ideje, ki presegajo standardne okvire.«
Pred vrati so lokalne volitve. Boste kandidirali?
»Ogromno je bilo razmišljanja in odločitev tokrat ni bila tako enostavna, ker osem let zelo intenzivnega dela za občino pušča sledi marsikje. Ne nazadnje trpi tudi družina, glede na to, da sem nepoklicni župan in bi tak ostal tudi naprej, zato je bilo eno od vprašanj tudi to, ali lahko moja družina to 'prenaša' še štiri leta. Bilo je kar nekaj pogovorov tako doma kot z občani – tistimi, ki so me podpirali do sedaj, kot tudi s tistimi, ki me ne podpirajo, tudi te je treba poslušati.
Po tehtnem razmisleku sem se vseeno odločil, da bom ponudil svojo kandidaturo, odločitev pa bo seveda pri občanih. Odločitev je bila sprejeta na podlagi vsega, kar je še ostalo na mizi in v predalih. Po 20 letih samostojne občine je tudi čas, da pregledamo našo strategijo razvoja in jo zastavimo za naslednjih 20 let. Mislim pa, da bo ob vsem tem treba poskrbeti tudi za kontinuiteto dela, novo energijo pri vodenju občine. Veliko stavim na mlajše, vse mlajše občane spodbujam, da se vključijo v lokalno politiko. Pa to ne pomeni, da se morajo prepirati o ideoloških temah, ampak predvsem pogovarjati o naših skupnih vrednotah in ciljih.«
Kaj si želite za Občino Apače čez 20 let?
»Močno si želim, da bo naslednjih 20 let šlo naprej v smeri, kot je bilo do sedaj, ker v tem primeru nam slabega ne bo. Želim si predvsem to, da se bomo znali pogledati v oči, da se bomo čim več družili in da bo utrip lokalne skupnosti prav takšen, kot si ga želim – se pravi z ogromno povezovanja, sodelovanja, pa veselja do življenja, kar zajema tudi zadovoljstvo in hvaležnost, da živimo prav tu, kjer smo. Sam sem veliko potoval po svetu in ogromno vsega videl, vem, v kakšnih razmerah živijo drugod.
Tega, kar imamo tukaj, marsikje nimajo, česar pa se premalo zavedamo. Če bi torej čez 20 let bilo več tega nekega zadovoljstva, pozitive in optimizma, bi to rešilo marsikatero težavo – prepire, sosedske spore, take zadeve, ki nas vlečejo nazaj. Želel bi si tudi, da bi zgodovino pustili tam, kjer je, in bi gledali predvsem naprej. Pa da bi delali v smeri, ki bo dobra za tiste, ki pridejo za nami.«
Naročnik oglasa: Občina Apače
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
