Dnevnik šahovskega trenerja Jerneja Buzetija: Evforija ne sme prevzeti razuma
Jernej Buzeti je šahovski trener z licenco OKS ter tudi igralec, sodnik, organizator in vsesplošno aktiven v šahovski srenji. Rojen in šaha naučen v Prekmurju, trenutno aktiven pri Železničarskem šahovskem klubu Maribor Poligram, najuspešnejšem šahovskem klubu v samostojni Sloveniji. V spodnjem dnevniku opisuje nekaj vsakdanov, ki jih posveča treniranju šahovske igre.
Marsikateri od vas, bralcev, se verjetno sprašuje, zakaj sploh trenirati šah, še več pa vas je verjetno takšnih, ki se sprašujete, kaj in kako pri šahu sploh trenirati. O tem, zakaj je treniranje šaha dobro ter kako zelo pozitivno vpliva na razvoj možganov, je napisanega veliko, a to ne bo današnja tema. Preden pa začnem dnevnik, bi vseeno poskusil orisati, kaj, zakaj in kako se pri šahu trenira.
Vsi šahovski trenerji se zavedamo, da so poleg šahovskega znanja za dobro igro potrebni tudi dobra telesna pripravljenost, pravilna prehrana, redno gibanje ter zadostna količina spanca. Vse to poskušamo trenerji, ko smo z igralci na tekmovanju, tudi uravnavati, a tokrat bo poudarek vseeno bolj na šahovskem delu treniranja.
Sama šahovska igra je sestavljena iz treh delov, otvoritve, središnice in končnice. Za prvi del igre je pomembna postavitev t. i. otvoritvenega repertoarja, po domače, kako bo igralec odprl igro. Iz otvoritve preide igra v središnico in lahko postane zelo taktična (to pomeni veliko računanja konkretnih variant in možnosti) ali strateška (pomembno je najti pravi dolgoročni načrt igre ter postaviti figure na prava mesta na šahovnici). V večini partij se taktični in strateški vidik prepletata. Zadnji del igre, končnica, če do nje pridemo, ima veliko že jasnih izidov, aktivnih ter obrambnih manevrov.
Šah se lahko trenira individualno, torej 1 na 1, ali skupinsko, kot neke vrste predavanja. Sam se bom v dnevniku posvetil individualnemu treniranju. Prva dva dneva dnevnika opisujeta trening, preostali trije pa treniranje in priprave na tekmovanju. V dnevniku bo opisano delo s kadetinjami, ki spadajo v državni (širši) vrh v svojih kategorijah.
Vsak trening se za trenerja začne že prej kot samo na dan treninga. Kot trener imam okvirni načrt dela začrtan že precej vnaprej, približno za pol leta, in je vezan na to, kdaj prihajajo ključna tekmovanja v sezoni. Spodnji dnevnik pa vam bo dal vsaj malo vpogleda v globine treniranja šahovske igre.
Torek, 20. maja
Vsak moj trening se začne z reševanjem taktičnih primerov. Gre za primere, kjer se nastavi določena pozicija (gre za pozicije in motive/vzorce, za katere vemo, da se v igri velikokrat ponavljajo), učenec pa ima nalogo najti najboljše nadaljevanje ob nizu najboljših potez za obe strani. Reševanje taktičnih primerov je dobro za treniranje računanja in zbranost, na začetku treninga pa kot ogrevanje, da »glava« pride v delovni ritem.
Po ogrevanju je tokrat na sporedu točno določena otvoritev, sicilijanska obramba, kjer bova z varovanko pregledala, naštudirala in poglobila, kako se je treba postaviti proti tej precej popularni otvoritvi za črne. Po konkretnem delu z otvoritvijo za konec običajno sledi še nekaj bolj sproščujočega. Tokrat sem izbral prijateljsko partijo v hitropoteznem tempu, ki sva jo po koncu ponovila in na hitro predebatirala ključne trenutke in napake. Pred razhodom sledi načrt individualnega dela do naslednjega treninga. Samostojno delo navadno zajema reševanje taktičnih problemov, ponavljanje otvoritvenega repertoarja ali študijo končnic iz izbrane literature.
Četrtek, 22. maja
Tokratni trening se začne s hitro analizo opravljenega domačega dela po zadnjem treningu. Za ogrevanje spet sledi nekaj reševanja taktičnih primerov. Taktični primeri so lahko iz različnih osnovnih motivov pri šahu, a sam najraje izberem miks, saj je treba motiv sploh prepoznati, kar je zelo podobno realni igri, kjer je zelo pomembno, da priložnost zaznamo.
Tudi tokratni trening je bil namenjen utrjevanju sicilijanske obrambe. Otvoritev vedno treniramo tako, da najprej izberemo različico otvoritve, t. i. podvarianto. Nekaj potez se je enostavno treba naučiti, odvisno od (pod)variante je to lahko od 10 pa do več kot 30 potez (velja bolj za višji, velemojstrski nivo). A samo znanje otvoritvenih potez ni dovolj. Po zaključeni otvoritvi preidemo v središnico, kjer je treba vedeti, zakaj smo v neki otvoritvi igrali določeno potezo oz. figuro postavili na določeno mesto. Naloga trenerja je, da to pravilno razloži. Naslednji korak pri študiju otvoritev, ki smo se ga lotili tudi danes, je pregled partij velemojstrov, ki nastanejo iz konkretne otvoritve. Tako učenec dobi vpogled v to, kar naj bi se v partiji dogajalo.
Za tokrat sva izbrala malo manj uradno različico šaha, to je antišah oz. t. i. žeri, žeri, kjer zmaga tisti, ki prvi ostane brez figur. Igra ni resna in tekmovalna, je pa, predvsem pri mladih, zelo priljubljena.
Petek, 23. maja
Danes se začenja tridnevno ekipno tekmovanje v standardnem šahu, ena partija bo danes, po dve v soboto in nedeljo. Bivamo v hotelu, kjer tudi poteka tekmovanje, za tri dni smo torej nerazdružljivi, trener je v teh primerih vsaj še psiholog, motivator, organizator dneva in še kaj. Po prihodu in namestitvi je potrebno ustvarjanje čim bolj sproščenega vzdušja. Poudari se, da rezultatskega pritiska ni, a vsi vemo, po kaj smo prišli. Smo drugi nosilci na tekmovanju, stopničke se pričakujejo, želja po medaljah je velika, motivacija prav tako. Takoj po odigranem petkovem dvoboju, kjer smo upravičili vlogo favorita, sledi hitra analiza ter pregled morebitnih napak. To je pomembno predvsem zato, da se iste napake ne bi ponavljale na turnirju. Bolj poglobljena analiza partij sledi po tekmovanju.
Sobota, 24. maja
Ta dan nas čakata dva dvoboja, dopoldanski in popoldanski. Veliko časa za priprave ni (naj poudarim, da znajo drugače priprave na partijo trajati tudi nekaj ur). Zaradi tega, ker imamo malo časa, je še toliko pomembneje, da se vse leto trenira sistematično in redno. Dopoldansko kolo nam je že namenilo mini derbi, saj igramo s tretje postavljeno ekipo. Nasprotnice so znane, skrivnosti ni. Ponovimo in utrdimo otvoritve, za katere pričakujemo, da bodo nastale, in se odpravimo na dvoboj. Na dvoboju smo zmagali, za »nagrado« pa popoldne sledi derbi s prvo postavljeno ekipo. Sama procedura je spet podobna, priprava na že znane nasprotnice, nekaj motivacijskega govora, počitek pred dvobojem ter odhod na dvoboj. Tudi popoldanski dvoboj nam je prinesel zmago, veselja ni možno skriti, a za slavje je seveda prehitro. Tudi tukaj je vloga trenerja zelo pomemba, saj evforija ne sme prevzeti razuma. Pred nami je še zadnji dan, ko bo treba potrditi opravljeno sobotno delo.
Glede na to, da je urnik natrpan, je sobotno popoldne namenjeno sproščanju, druženju ter primerno hitremu odhodu v posteljo. Spočitost je vredna vsaj toliko kot dobra šahovska priprava na dvoboj.
Nedelja, 25. maja
Nedelja nam je prinesla malo lažji razpored. Na nasprotnice smo se primerno pripravili, kot trener pa sem spremljal tudi razplet drugih dvobojev. Trener mora na tekmovanju imeti takšne stvari pod nadzorom, saj s tem lahko prilagodi način igre, da se v dvobojih ne sprejemajo nepotrebna tveganja oz. da se ne napada za »vsako ceno«. Pred zadnjim kolom nam je za zmago na turnirju zadostovala minimalna zmaga, ki sta jo dekleti tudi dosegli, kar nam je prineslo državni naslov. Zmaga na takšnem tekmovanju je najboljša motivacija za delo v prihodnje, ki se ga tudi jaz kot trener neizmerno veselim.
Z veseljem sem na voljo za šahovske nasvete, tako trenerske kot vse druge, povezane s šahom. Dosegljiv sem prek e-pošte jbuzeti@gmail.com.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
