shutterstock

Na naših cestah v tem obdobju pogosto videvamo ježke, ki so nesrečno končali pod avtomobilskimi gumami številnih voznikov. Promet pa ni edini sovražnik teh majhnih živali, ki jih v naši regiji še lahko videvamo, kako tečejo čez dvorišče in iščejo zavetje. Povsod ni več tako, saj so bili ježi v lanskem letu uvrščeni na seznam skoraj ogroženih živalskih vrst.

Kot je povedala Klavdija Lorber, ki na družbenih omrežjih upravlja s profilom Jež – naš vrtni prijatelj, jih je Mednarodna zveza za varstvo narave na ta seznam lani uvrstila prvič, saj se je populacija ježev v zadnjih desetih letih zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Dodaja, da so glavni vzrok za zmanjševanje populacije ježev ljudje. »Jaz sem za ta podatek, ki nas je zadel kot strela z jasnega, prva izvedela od nemških kolegov. Za Slovenijo nisem zasledila raziskav na to tematiko, če pa lahko kot primer navedem naš domači vrt, je ježev vsako leto nekje enako, ampak najbrž zato, ker smo naš vrt naredili prijazen ježem.«

AdobeStock

Kot največje sovražnike ježev je navedla promet, pesticide, strupe na vrtovih ter krčenje naravnega okolja. Ježem sterilni vrtovi brez vsakega kotička, kamor bi se lahko skrili, ne delajo usluge, prav tako ne nepropustne ograje okoli vrtov, pa tudi robotske kosilnice in kosilnice na nitko ne. Lorberjeva pravi, da lahko ljudje tem malim živalim pomagamo tako, da imajo ti predvsem naravno hrano in naravna bivališča.

Po volji jim je predvsem »divji kotiček«, med katere lahko prištevamo naložene veje, odpadli les, liste, kompostnik. Ježem ustrezajo senčni vrtovi in okolja, v katerih so nasajene grmovnice, rože, zelišča. Imeli naj bi dostop na vrt, ki naj ne bo poln pasti, in omogočeno prehajanje med vrtovi, smiselno pa jim je tudi nastaviti nizke posodice z vodo. Jež se navadno prehranjuje s hrano, ki jo najde v naravnem okolju, še posebej spomladi in jeseni pa je priporočeno, da najde tudi kakšno drugo hrano, primerna je denimo hrana za mačke.

Profimedia

Tudi k veterinarju

Če ježi ne najdejo hrane ali so preveč izpostavljeni vročini, lahko obnemorejo. Kaj je takrat najbolj pametno storiti? »Najprej ježa namestimo na varno. Dajmo ga v škatlo, kletko, mačji boks ... Primete ga lahko s kakšno staro brisačo, krpo ali si nadenete rokavice. Poskrbimo za čim več informacij in iščemo nadaljnje informacije in pomoč. Če je jež poškodovan, obnemogel, ga obletavajo muhe, leži na soncu brez zavetja, bo veterinar, ki se spozna na ježke, vsekakor potreben,« tako sogovornica, ki tudi sama prejema veliko vprašanj od ljudi.

Tudi profil Jež – naš vrtni prijatelj je nastal za vse, ki se znajdejo v stiski, kako priskočiti na pomoč živalim. »Najpogosteje me kontaktirajo, ko najdejo poškodovane ježke, mladičke, vidne podnevi, in ježke, vidne pozimi. Veliko je vprašanj, kako lahko ježem pomagajo na svojih vrtovih, kako jih zvabiti na vrt in podobno,« je razložila.

Profimedia

Ob že naštetem veliko ježev poškodujejo psi, poškodbe zadobijo tudi pri kurjenju vej, kresov, v nezaščitenih bazenih ali ribnikih, ujamejo se lahko v mrežo na vrtovih ali v mreže za športne igre, zaužijejo pa lahko tudi strup ali se ujamejo v pasti za druge živali. Klavdija Lorber pravi, da jež v bistvu ne potrebuje naše pomoči. »Če mu bomo le omogočili naravno hrano, naravna bivališča in že omenjene divje kotičke, ne bomo krčili njegovega okolja, ne uporabljali strupov, bodo tudi prihodnje generacije spoznale ježke,« je jasna. Ljudi je zato pozvala, naj dajo naravi dom in naj njihove okolice ne bodo preveč sterilne. 

Shutterstock