Ines Baler

V številnih državah po svetu danes zaznamujemo dan žensk in opozarjamo na njihovo enakopravnost ter pomembno vlogo v družbi. Mi smo ob tem prazniku obiskali Katarino Duh iz Stogovec v Občini Apače, ki je dokaz, da lahko tudi ženske opravljajo tako imenovana moška dela.

Dvaindvajsetletna mladenka namreč rada poprime za vsako, tudi fizično zahtevno delo. Odrasla je na kmetiji, na kateri se družina ukvarja z govedorejo in poljedelstvom, ter od malih nog prisostvovala pri najrazličnejših opravilih. Spoznavala je različna dela in jih vzljubila, se naučila marsikatere spretnosti, nato pa končala še šolanje na Biotehniški šoli Maribor. 

Osebni arhiv

Ob delu na kmetiji se njen oče Franc kot samostojni podjetnik že tri desetletja ukvarja s košnjo trave ob cestah ter urejanjem vodotokov. »Pogosto sem bila zraven na traktorju. Spomnim se, da sem majhna enkrat šla z očetom kosit v okolico mejnega prehoda Prosenjakovci in sem mu zaspala na nogi. Enostavno rada imam to delo,« je poudarila ob našem obisku.

Pri šestnajstih letih je nato opravila vozniški izpit za traktor in se sama lotila košnje trave. »Takoj, ko sem dobila izpit, sem šla na cesto in od takrat to delam,« je dodala in izračunala, da ima tako pri 22 letih že šest let delovnih izkušenj. Začela je v obdobju migrantske krize, ko so v Petišovcih delali na nasipih reke Mure. »Takrat je bila kriza z delavci in sem priskočila na pomoč. Naše delo se mi zdi lepo in ga ne bi zamenjala,« je pristavila. 

Osebni arhiv

Ima sodelavko 

V podjetju so zaposleni štirje, ob Katarini še eno dekle, njena sošolka iz srednje šole in prijateljica Tea. »Ko je eden od prejšnjih delavcev dal odpoved, sem jo vprašala, ali bi delala pri nas. Tudi ona prihaja s kmetije in je navdušena nad traktorji, tako da je ponudbo sprejela,« pravi sogovornica, ki v smehu pove, da so vsi navdušeni, ko vidijo dekle za volanom traktorja. 

Duhovim dela skozi leto ne zmanjka. Kot izvajalci komunalnih storitev so v minulih dneh urejali brežino reke Ščavnice, še pred tem plužili ceste, sedaj se pripravljajo na novo sezono košnje trave, ob tem pa jih že zaposlujejo spomladanska opravila na kmetiji. Nova sezona košnje se bo začela predvidoma konec aprila oziroma v začetku maja, trajala pa bo vse do novembra. Skrbeli bodo za urejenost obcestnih pasov v domači občini, preostale storitve pa že nekaj let opravljajo kot podizvajalec podjetja Pomgrad.

Osebni arhiv

»Kosimo po celi kurji glavi, če si predstavljate zemljevid Slovenije, ob tem pa še območje Lenarta vse do Maribora,« pojasni sogovornica. Ko naredijo en krog, se spet vrnejo na izhodiščno točko. 

Doma imajo ob drugih strojih tudi enajst traktorjev, Katarina pa vseskozi uporablja enega, ki ji je zelo ljub. Čeprav njeno zeleno vozilo ni med najmlajšimi in so z njim opravili že 15 tisoč delovnih ur, ga ne bi zamenjala z novejšim. »Navajena sem nanj, z njim sem začela in želim tudi nadaljevati,« je odločna. Tudi popravil se sedaj pred sezono v veliki meri loti sama. »Vedno sem opazovala očeta in se tako veliko naučila. Včasih pa je uporaben tudi kakšen posnetek na youtubu,« pristavi. 

Osebni arhiv

Prevzela bo kmetijo

Služba, ki jo sogovornica s sodelavci opravlja, ni enostavna in zahteva celega človeka. »Ko so dnevi že daljši, predvsem poleti, navadno vstanemo ob 4. uri. Pripravimo gorivo, pregledamo, če stroji delujejo tako, kot morajo, potem pa okoli 6. ure začnemo delo,« opiše tipičen delovni dan. Ob 10. uri sledi malica, nato pa nadaljujejo vse do 16. ure ali v najbolj obremenjenih dneh tudi do zgodnjega večera. Da ji ure hitreje minejo, si Katarina Duh v traktorski kabini vedno prižge glasbo. Predvaja svoje najljubše skladbe ali pa radijsko postajo. 

Na vprašanje, ali je njihovo delo dovolj cenjeno, ni mogla odgovoriti enoznačno. Zaveda se, da gredo s svojim delom marsikateremu vozniku na živce, saj povzročajo zastoje, po drugi strani pa prejemajo številne pohvale za dobro opravljeno delo. »Opažam pa tudi veliko razliko med ljudmi. V Dupleku denimo se vozniki še ne pripeljejo do traktorja, pa nam že trobijo, da bi radi šli naprej. V Prekmurju pa bolj strpno počakajo, da se umaknem, če imam priložnost, in se še zahvalijo. Mogoče imajo pri tem tudi vlogo registrske tablice, mi imamo oznako MS,« opiše.

Negativnih komentarjev oziroma žalitev, ker je ženska v delovnem stroju, še ni dobila, je pa slišala veliko šal. Moški so se namreč večkrat pošalili med seboj, da dekle kakšno stvar naredi boljše od njih. »Jaz menim, da ko ženska pristopi k neki stvari, to res naredi boljše kot moški,« je jasna. Prav zato želi za to delo, ki je zahtevno, navdušiti še kakšno žensko. »Ali pa moškega, kogar koli. Če bi imeli še kakšnega zaposlenega, bi lahko imeli bolj normalen delovnik. Sedaj delamo tudi ob koncih tedna, se pa trudimo, da si vsaj nedeljo vzamemo zase. A so tudi take ceste, ki jih moraš kositi v nedeljo, ko je manj prometa,« opiše.

Zgodijo se jim tudi kakšni neljubi pripetljaji. Ker je ob cestah precej odpadkov, ti kdaj povzročijo zastoj v delu. Sama je na koso že namotala mrežo za betoniranje, njena sodelavka pa celo palmo, ki jo je nekdo odvrgel na neprimeren kraj. 

Osebni arhiv

Katarina Duh se je po srednji šoli vpisala na višjo strokovno šolo na Ptuju. Čaka jo še diploma, nato pa bo postala inženirka upravljanja podeželja in krajine. Za tem želi prevzeti domačo ekološko kmetijo ter tudi sama odpreti espe in družinski posel peljati naprej. »Naše delo želim čim dlje opravljati,« poudari. In čeprav ima delo tudi kakšne negativne plati, denimo poletno vročino, ko v traktorju niti klimatska naprava ne pomaga, ali da si težje vzame dopust, si ne zamišlja, da bi počela kaj drugega. 

»To delo me veseli in mi nikoli ni predstavljalo muke.« Vse slabo pa izbrišejo prijetne poteze ljudi na terenu. »V minulem letu, ko sva s Teo, navadno namreč delamo v paru, kosili od Lemerja proti Murski Soboti, naju je ustavil neki gospod in nama prinesel sladoled,« z nasmehom na obrazu sklene.