(Kavč #57) Jelka Pšajd o kulturni nagradi, šegah in narečnih kletvicah
V podkastu Kavč smo gostili vedno zanimivo sogovornico Jelko Pšajd, etnologinjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota.
V novi epizodi podkasta Kavč smo tik pred slovenskim kulturnim praznikom gostili etnologinjo iz Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelko Pšajd. V petek bo v Gledališču Park prevzela nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture in se tako znašla v konkurenci velikih pomurskih imen, denimo Ferija Lainščka, Roberta Inhofa, Francija Justa in drugih. "To je res lepa in častitljiva nagrada. Sprašujem se, če sem vredna tako velike nagrade," je uvodoma skromno povedala. Dodala pa, da je posebna tudi zato, ker so bili predhodni prejemniki Sobočani ali Pomurci, sama pa prihaja iz podravske regije.
Konec lanskega leta je Pšajdova prejela tudi Murkovo nagrado, ki je najvišje strokovno priznanje na področju etnologije in jo podeljuje Slovensko etnološko društvo. Dejala je, da je tudi to lepa nagrada za delo v preteklih desetletjih, a bolj kot iz osebnega vidika jo vidi kot nagrado ljudi, s katerimi dela, in pokrajine, v kateri dela. Kot nam je razkrila, pa je najbolj ponosna na eno drugo nagrado. Katero?
Sogovornica nam je zaupala, kako je pristala na študiju etnologije, kdaj jo je prešinila misel, da se želi s tem v življenju ukvarjati, pa tudi, kako se je znašla v prekmurskem in porabskem okolju in narečju. Ukvarja se z raziskovanjem rokodelstva, prehranske dediščine, vloge žensk, različnih šeg ... Preiskovala je denimo smrtne šege, poročne šege in šege rojstva. "Zadnja leta me zanima tudi sezonsko izseljenstvo." Na terenu srečuje in se pogovarja številne pripovedovalce, pri čemer zanimivo izpostavi, da so tisti, ki dalj časa pripovedujejo, moški.
Pogovarjali sva se tudi o šegah, ki jih je raziskovala. Tiste, ki se tičejo življenjskega kroga, se po besedah etnologinje hitro spreminjajo. "Smrtnih šeg je veliko izginilo, mislim pa, da bi jih družba morala ohraniti, na primer bedenje pri mrliču, ker človek potrebuje to, da se poslovi od sorodnika," razloži. Na drugi strani pa opažajo, da se ponovno vračajo določene poročne šege.
V podkastu je Jelka Pšajd spregovorila tudi o borovem gostüvanju. "Lahko smo ponosni in srečni, da še imamo to šego, čeprav vemo, da je bila zadnja leta 2017. Upam in želim si, da bo v Prekmurju spet, da se bodo našli pogumneži, skupnost, ki ga bodo pripravili, ker je to posebnost našega prostora," pojasni in doda, da pri tej šegi govori cela vas in je velika pomena za ekumenskost, rokodelstvo, dediščino in prekmurščino.
Ob koncu nam je dejala še, kateri je njen najljubši običaj ter katera beseda, ki je šla že skoraj v pozabo, ji je najbolj povšeči. Ker se je v preteklosti ukvarjala tudi z raziskovanjem kletvic, je izbrala dve, eno s prleškega konca in eno s prekmurskega. Poslušajte podkast in prisluhnite, saj se boste nasmejali.
Pomagajte oblikovati Vestnik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
