Stanislava Dešnik

V prostorih gradu Grad je potekal dogodek, na katerem je beseda v glavnem tekla o biodinamičnem kmetijstvu ter vplivu biodinamike na vitalnost hrane. V sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko ter Goričkim drüjštvom za lepše vütro sta ga pripravila Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota in Center dr. Rudolfa Steinerja iz Hrvaške, partnerja v projektu BioInspire, katerega cilj je dvigniti raven ozaveščenosti kmetijske in strokovne javnosti o uporabi in pomenu biodinamičnega kmetijstva ter spodbujati pozitivni vpliv biodinamike na družbo, biodiverziteto in kakovost hrane.

Kot je pojasnila Sonja Bertalanič, svetovalka za ekološko kmetovanje in projekte pri KGZ Murska Sobota, je bil cilj dogodka informirati udeležence o tem, kako biodinamika lahko izboljša vitalnost hrane, kar prispeva k ohranjanju zdravja potrošnikov in izboljšanju prehranske vrednosti rastlin, prav tako so slušatelje seznanili z metodami priprave biodinamičnih pripravkov za izboljšanje kakovosti tal in pridelkov ter s tehnikami, ki prispevajo k večji hranilni vrednosti pridelane hrane. 

Stanislava Dešnik

Ciljna skupina, ki ji je bil dogodek namenjen, so bili vsi kmetovalci, torej ekološki kmetovalci kot tudi tisti, ki se ne ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, pa tudi čebelarji in čebelarska društva. »Biodinamika je namreč uporabna na različnih področjih kmetovanja, vključno s poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, čebelarstvom in živinorejo,« je dejala sogovornica.

Tudi »zelemenjava«

Biodinamiko je pred več kot sto leti, natančneje leta 1924, utemeljil filozof, znanstvenik in ustanovitelj antropozofskega gibanja Rudolf Steiner. Velja za uspešno alternativo konvencionalnemu kmetijstvu in je tudi najstarejša metoda ekološkega kmetovanja, ki poudarja pomembnost ohranitve vitalnosti prsti ter nege humusa, hkrati pa opozarja na škodljivost uporabe fitofarmakoloških sredstev, od škropiv do gnojil. »Biodinamika pri napredku kmetovanja ne sodeluje. Pri biodinamičnem načinu gospodarjenja se namreč gnoji s prepariranimi komposti, mineraliziranimi substancami iz razkroja živalskega gnoja in rastlin, ki prihajajo iz sfere živega. Zavračamo tudi sintetična sredstva za zaščito rastlin, v poštev ne pridejo niti herbicidi, gensko spremenjena semena ali dodatki v predelavi, zemlja pa z biodinamičnimi preparati ne izgublja plodnosti,« razloži Bertalaničeva. Biodinamika je tako celostni, ekološki in etični pristop h kmetovanju, vrtnarjenju ter pridelavi kakovostne, zdrave in polnovredne hrane.

Stanislava Dešnik

Za takšno hrano pa so pomembna tudi preizkušena semena in sadike zelenjadnic, poljščin in cvetlic. Organizatorji so zato po strokovnem delu dogodka organizirali še tako imenovano zelemenjavo, izmenjavo sadik in semen. Kot je povedala sogovornica, je cilj te izmenjave ohraniti preizkušena semena ter obogatiti biotsko raznovrstnost v domačih vrtovih in na gredah. Ohranjanje starih in avtohtonih sort kulturnih rastlin je pomembno zaradi odpornosti takšnih rastlin zoper podnebne spremembe, zaradi avtonomije, torej povezane skupnosti ljudi, ki sama ohranja semena in si lahko sama pridela hrano, kar je življenjskega pomena, ter zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine z ohranjanjem okolju lastnih kulturnih rastlin in biotske pestrosti.