Jure Kljajić

Čebelarji po vsej državi se letos veselijo odlične letine, ki je bila najboljša v zadnjem desetletju. Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije so čebelarji letos natočili kar 4000 ton medu. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je ob tem povedal, da so "medovi zelo sortno čisti in dobre kakovosti."

Po skromnih sezonah olajšanje za pomurske čebelarje

Tudi pomurski čebelarji se veselijo dobre letine, ki je nekoliko ublažila zelo slabe sezone zadnjih let. "Začetek sezone je v Prekmurju bil dokaj slab. V času medenja akacije je bilo slabo vreme, a se je situacija kasneje k sreči popravila. Tisti, ki so čebelje družine prevažali na lipovo, kostanjevo ali gozdno pašo, so imeli veliko boljši pridelek. Tisti, ki pa so se odločili, da čebele odpeljejo še dlje, na denimo smrekovo ali hojno pašo, pa so imeli zelo dobro leto," je za Vestnik povedal Štefan Šemen, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja. Dodaja, da so drugod po Sloveniji sicer imeli več sreče s pridelkom, a so tudi pomurski čebelarji lahko glede na prejšnja leta zadovoljni.  

Unikaten položaj pomurskih čebelarjev

"V prejšnjih letih nam je pomrznila akacija, čebele smo več ali manj puščali v čebelnjakih, včasih medu celo nismo točili," je za Vestnik pojasnil nekdanji predsednik Čebelarskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, Branko Gerlica. Dodaja, da so letos paše na srečo bile boljše.

Nataša Juhnov

Pomurski čebelarji so sicer v unikatnem položaju, meni Gerlica. V pomurski regiji je namreč veliko oljne ogrščice, pravi: "Takšne paše niso dostopne po celi Sloveniji. To je prva paša, ki spomladi ojača družine, kar pomeni, da imamo pomurski čebelarji zaradi tega dobre pogoje v nadaljevanju leta." Obenem je dodal, da pa po drugi strani v Pomurju ni toliko gozdne paše: "Najbolj izdatna je akacija, predvsem ob Muri, imamo tudi nekaj kostanjeve paše, a je gozdne drugod po Sloveniji več."

Ob dobri čebelarski letnini pomurski čebelarji pridelajo do 30 odstotkov celotne količine slovenskega medu, večina ga je akacijevega in cvetličnega. 

Letos na razpolago pestra izbira slovenskih medov

"Pridelali smo zelo pestre medove, mogoče še najmanj smrekovega medu, drugače pa akacijo, lipo, kostanj, cvetlični, gozdni in hojev med. To so medovi, ki so letos na razpolago," je odlično čebelarsko leto komentiral Noč. 

Nataša Juhnov

Letošnja letina po mnenju Čebelarske zveze zadostuje za domačo porabo. Sicer smo Slovenci med večjimi potrošniki medu v Evropi, trend porabe pa se obrača še bolj navzgor. Posameznik pri nas zaužije med 1,5 in dvema kilogramoma medu letno. Podatki zveze kažejo, da je posameznik pred denimo dvajsetimi leti porabil nekoliko manj kot kilogram medu letno. 

Od junija 2026 obvezno navajanje države izvora

Slovenski čebelarji večino medu prodajo neposredno kupcem, izvoz pa je zanemarljiv. Letine v zadnjem desetletju močno nihajo – od rekordno slabih 195 ton leta 2021 do več kot 2400 ton leta 2022. Priporočene cene za 900-gramski kozarec se letos gibljejo med 14,10 in 18,90 evra (oziroma do 22,60 evra za med višje kakovosti). Eden največjih izzivov ostaja sledljivost in označevanje izvora medu, zato bo od junija 2026 obvezno navajanje držav izvora, kar naj bi zmanjšalo goljufije, povezane z mešanicami medov in dodanimi sirupi.

Občina Lendava

"Po tej spremembi smo dolgo hrepeneli. Deklaracija porekla medu po območjih je velik napredek. Ugotavlja se namreč, da je preveč ponarejenega medu. Za ponarejenega štejemo tisti med, ki ni imel kontakta z naravo, se pravi, da ni bil v stiku s čebelami ali pašo," je ob tem povedal Šemen. 

Takšnega je ogromno denimo v Ukrajini, ki je zaradi vojne pridelala več kot tretjino manj medu, uvozila pa ga je petkrat več. "Pri nas k sreči ponaredkov zaenkrat ni veliko, a je ta med zelo poceni. Je laboratorijski ponaredek, ki ceno meda s 13 evrov zbije na 3 evre. Nas čebelarje skrbijo predvsem trgovski lobiji, saj ta med prihaja v Evropo, kar je zaskrbljujoče in zastrašujoče," je še povedal. 

Čebelarjenje iz leta v leto težje

Kakovost medu je odvisna od botaničnega izvora, vsebnosti vode in senzoričnih lastnosti, Slovenija pa izstopa z maninimi medovi ter posebnostmi, kot sta med divje češnje in rešeljike. V državi deluje približno 11.000 čebelarjev z 200.000 čebeljimi družinami, a je dejavnost zaradi slabših letin in zahtevnih razmer za čebelje družine ekonomsko vse bolj negotova. Čebelarjenje zahteva vedno več znanja, saj nanj vplivajo klimatske spremembe, bolezni in raba fitofarmacevtskih sredstev, medtem ko visoka osveščenost slovenskih kmetov in javnosti vsaj delno zmanjšuje tveganja za pomore čebel.