Vanesa Jaušovec

Prireditev Žetev 2000 zlatih zrn letos pripravlja Turistično društvo Dobrovnik. Gre za del 25-letnega vseslovenskega projekta povezovanja slovenskih društev s pomočjo pšeničnega zrna, je za STA povedal župan Dobrovnika Marjan Kardinar.

Prireditev se bo začela s simbolično žetvijo posevka v obliki srca na njivi proti Bukovniškem jezeru. Na njivi so posejali 2000 pšeničnih zrn, ki so jih prejeli od lanskega gostitelja prireditve, Turističnega društva Šentrupert. Po žetvi bodo zrna z električnim vozilom simbolično prepeljali v mlin.

Vanesa Jaušovec

Prihodnji gostitelj vzorčna kmetija v Gornjem Seniku

Idejo o simbolični žetvi so leta 1999 zasnovali člani Društva Babinci, da bi z 2000 zrni pšenice pozdravili novo tisočletje in jih poslali na simbolično pot po Sloveniji. Tako zrna vsako leto potujejo iz kraja v kraj, vsakič v drugo društvo, ki jih poseje, požanje in ob tem pripravi javne prireditve.

Obiskovalce bodo v Dobrovniku pričakali tudi s kulturnim programom, žetvi pa bo sledilo druženje Lovske družine Dobrovnik. Pričakujejo predstavnike 21 društev iz vse Slovenije, za katere so organizatorji pripravili tudi vodene oglede turističnih znamenitosti.

Vrečo z 2000 pšeničnimi zrni bodo danes predali naslednjemu gostitelju, vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku v Porabju. "Razmišljamo, da bi pšenica simbolično obkrožila vsa slovenska območja od Porabja do Koroške, Benečije, Istre, Medžimurja in se nato spet vrnila v Slovenijo," je povedal Kardinar.

Jure Kljajić

Že več kot 90 odstotkov pšenice požete

Po aktualnih podatkih, ki jih je STA posredoval direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota Stanko Kapun, je bilo letos v Sloveniji skupno posejanih približno 27.000 hektarjev pšenice, od tega 14.500 hektarjev polj v Pomurju, kar predstavlja več kot polovico vseh slovenskih površin. Prav tako je bilo v regiji posejanih 7500 hektarjev ječmena.

Letina pšenice je po Kapunovih besedah sicer odvisna od tipa tal. Na težjih tleh so bili pridelki sorazmerno dobri, na lahkih prodnatih tleh pa je dolgotrajna suša pustila posledice. Prve padavine so kakovost pridelka še omogočale, po poznejših deževjih pa so se pekarske lastnosti pšenice poslabšale, je še povedal Kapun. Žetev še ni povsem zaključena, saj krajevne padavine v zadnjih dneh ovirajo dokončanje žetve, a je po ocenah že več kot 90 odstotkov pšenice požete.

Jure Kljajić

Večji izpadi koruze niso predvideni

Koruza je letos v Pomurju posejana na približno 25.000 hektarjih polj. Suša je na lahkih tleh povzročila vidno škodo, je povedal Kapun, zlasti tam, kjer se je koruza začela sušiti že v spodnjem delu rastline. Padavine, ki so sledile, so na težjih tleh bistveno izboljšale stanje, rast in razvoj sta se okrepila, zato tam ne pričakujejo večjih izpadov pridelka, čeprav bodo rastline verjetno nižje kot običajno.

Koruza bo za žetev zrela med sredino septembra in začetkom oktobra, odvisno od vremenskih razmer in sorte. Ob ugodnem vremenu se bo žetev začela prej, v primeru obilice padavin pa se bo zamaknila, je zaključil Kapun.

Vanesa Jaušovec