Ernest Hari

Ernest Hari iz Nemčavec se je že pred nekaj leti ukvarjal z rejo perutnine, saj je želel sebi, svojim domačim in najbližjim sorodnikom zagotoviti domača jajca. Rejo je sčasoma opustil, vendar je bila želja po domačih kokošjih jajcih prevelika, zato se je ponovno odločil za kokoši.

Nabavil je piščance, jih vzredil in po nekaj mesecih ponovno uresničil svojo željo. Jata 75 kokoši in petelinov se je ves dan veselo pasla na približno 14 arov veliki ograjeni travnati površini, le ko je bil čas za spanje, so jih zaprli v hlev.

»Nato pa je 15. maja okrog 14. ure prišla lisica in nam v prvem napadu poklala 21 kokoši, naslednji dan, ko se je vrnila, sem jih naštel še 11 poginjenih. Od 75 mi jih je na koncu dneva ostalo le 30, v dveh dneh sem tako ostal brez več kot polovice jate,« žalostno razlaga Hari, ki je sedaj primoran imeti kokoši zaprte.

Ernest Hari

Po nesrečnem dogodku se je, kot nam je pripovedoval, obrnil na pristojno lovsko družino, kjer so mu razložili, da je lovna doba za lisico med 1. julijem in 15. marcem, lov pa je dovoljen le na lovnih površinah, torej nikakor ne v vaseh in naseljih.

»Seveda bom imel kokoši v naselju, kje pa naj jih imam, če imamo tu hišo in gospodarsko poslopje,« se je pridušal Hari. Kot je še povedal, ga moti predvsem to, da mu pristojne službe niso znale razložiti, na koga natančno naj se zaradi nastale situacije obrne.

»Pojasnili so mi, da mi lahko izplačajo odškodnino le, če bi škoda nastala na nepremičnini, kar se mi ne zdi v redu. Sam sem imel škode za približno 600 evrov, saj sem moral kupiti te nesnice. Z jajci, ki jih prodajam na dvorišču kot pridelek v okviru osnovne kmetijske dejavnosti, nimam dobička, niti ni to moj namen, me pa moti, da ne morem nič storiti.«

Niko Časar

Ograja, v kateri se je jata pasla, namreč ni bila poškodovana, saj jo je lisica preskočila.

Lahko vložijo tožbo

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na murskosoboško območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ter na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Kot so nam pojasnili pristojni inšpektorji, je v zakonu o divjadi in lovstvu določeno, da je za škodo, nastalo na nelovnih površinah po divjadi ali zaradi lova, odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi, sicer pa Republika Slovenija.

V zadnjem primeru mora oškodovanec v treh dneh oddati pisno prijavo pooblaščencu, ki je pristojen za ocenjevanje škode na nelovnih površinah, to je ZGS. 

Jure Kljajić

Za škodo po divjadi na nelovni površini šteje vsa škoda, ki jo divjad povzroči neposredno na površini oziroma stvarem, ki so trajno spojene s površino, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa med drugim ne izplačuje odškodnin za pokončane kokoši, race, purane, golobe in druge živali.

»Oškodovanec, ki se z odločitvijo kmetijskega ministrstva ne strinja, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala,« je povedal Branko Vajndorfer iz murskosoboške območne enote ZGS.

Damjana Nemeš

Kakšni so nasveti?

Rejcem perutnine v tem primeru preostane zgolj to, da sami preventivno poskrbijo za učinkovito zaščito pred divjimi živalmi. Med drugim je koristno uporabljati ustrezno močno in napeto žično pleteno mrežo, ograja naj bo vkopana oziroma vgrajena v tla, da je zunanja žival ne more spodkopati in privzdigniti, v ograji naj so napete vsaj tri nosilne žice, na zunanji strani je priporočljiva dodatna zaščita z žico električnega pastirja, prav tako naj bo dostop divjim živalim preprečen z vseh strani.

Niko Časar

Perutnina naj bo ponoči v zaprtem prostoru, po možnosti pa je lahko poskrbljeno tudi za varovanje s psom čuvajem. »Če do škode s strani lisice vseeno pride, lahko lovci pristojnega lovišča pomagajo z izrednim lovom, ki pa ga odobri lovski inšpektor. Največji problem odstrela v naseljih oziroma v njihovi bližini je zagotavljanje varnosti, zaradi katere velikokrat lova oziroma odstrela problematične živali ni mogoče izvajati,« je še pojasnil Branko Vajndorfer.