Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota

V okviru Tedna gozdov, ki je vsakoletna akcija promocije gozdov in gozdarstva, so v zadnjem tednu maja po vsej Sloveniji potekali številni dogodki, ki so jih organizirale gozdarske institucije. Med dogodki v omenjenem tednu, ki je letos potekal pod geslom Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi, je bilo tudi dvodnevno mednarodno srečanje gozdarjev treh dežel Pannonia 2025, ki ga je organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Murska Sobota, strokovno vsebino pa so sestavili gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Na strokovnem gozdarskem srečanju, ki je delno potekalo v hotelu Radin v Radencih, delno pa na terenu po različnih koncih Pomurja, je dvajset gozdarjev z obmejnih območij Slovenije, Madžarske in Avstrije izmenjevalo izkušnje in dobre prakse, izpostavili pa so tudi rešitve za izzive, s katerimi se soočajo.

Prvi dan srečanja je beseda tekla o obnovi gozdov po neurjih, udeleženci so si tako ogledali tudi posledice neurja, ki se je zgodilo 17. julija 2023 in je v pomurskih gozdovih povzročilo precejšnjo škodo. Drugi dan srečanja so posvetili spremembam v okolju, ki nastanejo zaradi človeških vplivov, konkretneje so govorili o hidromelioracijah in komasacijah v dolini reke Ščavnice ter o spremembah, ki nastajajo v gozdnih ekosistemih.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota

Kot je pojasnil Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so si na terenu ogledali območje Žihlave v Ščavniški dolini, kjer sta nekoč rasla črna jelša in jesen, ta rastišča pa so se v zadnjih nekaj desetletjih tako močno spremenila, da so sedaj primerna za hrast in gaber. »Ogledali smo si ostanek starega hrastovo-gabrovega sestoja v Žihlavi oziroma neposredno ob stari strugi reke Ščavnice. Na površini 80 arov je ostalo devet hrastovih dreves, povprečno so vsa debelejša od premera enega metra, so pa še zmeraj vitalna in uspešno rastejo,« je povedal. Na njih domuje tudi kolonija sivih čapelj.

Jure Kljajić

Obnova le z odpornimi vrstami

Strokovnjaki s pomurskega in podravskega konca so si s kolegi iz Zalske in Železne županije ter iz Gradiščanskega ob ogledih na terenu izmenjali mnenja, kako v podobnih primerih ukrepajo v njihovih okoljih. Strinjali so se, da je treba poškodovane površine obnavljati v sodelovanju z lastniki gozdov, pri tem pa morajo biti previdni pri izboru drevesnih vrst, razmišljati morajo tudi o tem, da izberejo takšne drevesne vrste, ki bodo odporne in bodo sposobne rasti tudi v naslednjih petdesetih ali sto letih, hkrati pa morajo ob tem poskrbeti za čim večjo vrstno in genetsko pestrost.

Med takšne drevesne vrste, ki nadomeščajo sestoje črnih jelš, jesenov in brestov, zagotovo sodita hrast in beli gaber s primesjo določenih plodonosnih in medovitih drevesnih vrst, zgledovati pa se je treba tudi po drevesnih vrstah, ki so odporne na bolj sušne in tople razmere in so značilne za bolj stepske razmere. Mednje sodijo lipe in lipovci, ki bodo lahko uspevali tudi v morebitnem spremenjenem podnebnem sistemu, v katerem bo padavin morda v povprečju enako, vendar bodo neenakomerno razporejene čez leto.

Jure Kljajić

»Kar se tiče hidromelioracij, pa smo se strinjali, da moramo biti kot soglasodajalci za posege v prostor izredno previdni. Trenutni in enostranski učinki imajo namreč lahko dolgoročne in zapletene posledice, ki se potem lahko pokažejo v umiranju gozdov, posledično pa tudi v slabših bivalnih razmerah okoljskega prebivalstva,« tako sogovornik.

Premalo poseka

Dotaknil se je še gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ki prevladujejo na našem območju. Kot je pojasnil, se tu letno poseka od 140 do 200 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega približno 70 odstotkov v zasebnih gozdovih. Večino posekanega lesa, približno 60 odstotkov, se še vedno porabi za lastno porabo, gre torej za les za energijo oziroma ogrevanje, preostali les pa je deloma namenjen lesenim gradnjam, deloma pa gre za hlodovino oziroma vrednejše sortimente lesa, ki so namenjeni za razrez.

Vanesa Jaušovec

»Lastniki gozdov v Pomurju so v zadnjem obdobju morda nekoliko manj aktivni, kot bi lahko bili. Posekali bi namreč lahko bistveno več lesa, saj nam gozdnogospodarski načrti to tudi dovoljujejo. Tudi prirasla masa na letni ravni je bistveno večja od tega, kar je iz gozdov odvzeto. Kratkoročno to sicer ne predstavlja večjih težav, dolgoročno gledano pa lahko v smislu mehanske in biološke stabilnosti gozdov nastanejo negativni učinki. Prav tako ima lahko dolgoročno neizvajanje sečnje tudi negativne ekonomske učinke za lastnika. Vedeti moramo, da s staranjem les v povprečju izgublja na svoji vrednosti,« je še pojasnil Štefan Kovač.

Mednarodno srečanje gozdarjev treh dežel bodo pomurski gozdarji ponovno organizirali čez pet let, v letu 2026 pa se bodo strokovni delavci srečali v Zalski županiji.

Jure Kljajić