Vanesa Jaušovec

Kmetija Štuhec iz Logarovec je bila v zapisih prvič omenjena že leta 1693, njihova glavna dejavnost vse do 20. stoletja je bila reja konj, leta 1928 pa so začeli rediti lisasto govedo, s čimer se ukvarjajo še danes. Leta 1984 so zgradili prvi hlev za prosto rejo 30 krav, deset let pozneje pa hlev za 18 telic. Pozneje so dodali še 29 ležišč za krave ter junija 2015 zgradili nov hlev za 70 krav in 54 glav mlade živine.

Kmetija Štuhec

Kmetijo vodita Branko in Metka Štuhec, največ jima pomagata sinova Boris, ki je naslednik kmetije, ter Andrej, ki pomaga pri zunanji reji. »Obdelujemo 48,5 hektarja kmetijskih površin in 5,5 hektarja gozda,« pove Branko in doda, da danes v hlevu skrbijo za 170 glav živine. Na pomoč priskoči tudi hči Olga, ki je sicer vzgojiteljica, redkeje pa lahko pomaga hčerka Anja, saj dela na slovenskem veleposlaništvu v Parizu.

Kmetija Štuhec

Optimalno ujemanje bika in krave

Gospodarju Branku je najpomembnejša natančna selekcija samic, zato je bila njihova kmetija prva v Sloveniji, ki se je začela ukvarjati z genotipizacijo. Gre za postopek analize DNA, kjer iz vzorca dlake ali tkiva določijo genske lastnosti živali. To rejcu omogoča, da že pri mladih telicah natančno oceni njihov potencial ter izbere najprimernejšega bika za oploditev, s čimer izboljša lastnosti naslednje generacije. Gre za eno najučinkovitejših metod za hitrejši in natančnejši genski napredek črede.

Vanesa Jaušovec

»Pomembno mi je, da izberem bika, ki se optimalno ujema s posamezno kravo,« pove Branko in doda, da imajo trenutno na kmetiji 50 živali s skupnim plemenskim indeksom (GZW) nad 130. GZW ali skupni plemenski indeks je številčna ocena genske vrednosti živali, ki združuje ključne lastnosti za sodobno rejo – mlečnost, zdravje, plodnost in telesno zgradbo. Živali z GZW nad 130 sodijo v svetovni vrh, da jih je na kmetiji Štuhec kar 50 takih, je izjemen dosežek.

Kmetija Štuhec

Vlada med najboljšimi na svetu 

Leta 1942 so na dražbi v Ansbachu v Nemčiji kupili telico Vali in z njo ustvarili trenutno najboljšo materino linijo na kmetiji. Iz družine te krave izhaja že prek 20 generacij, tudi trenutno gensko najvrednejša žival na kmetiji Vlada, ki dosega skupni plemenski indeks 152, kar jo uvršča med tri najboljše v svetovni populaciji. Skupaj z Vipavo, ki ima indeks 145, in Romano z indeksom 137 je Vlada trenutno v Avstriji, kjer jih bodo oplodili. 

Vanesa Jaušovec

Sodelujejo namreč z avstrijskim osemenjevalnim centrom Genostar, ki je najmočnejši tovrstni center v sosednji Avstriji, s svojim delom pa so prisotni tudi v vseh drugih državah, kjer redijo svetlo lisasto govedo. Oskrbujejo od 150 do 180 bikov, od katerih je 80 odstotkov plemenskih živali lisaste pasme, preostalo so pa druge pasme.

Več mleka, manj težav
Z natančno izbranimi osemenitvami krave dosegajo boljšo mlečnost, večjo odpornost, manj težav pri telitvah ter daljšo življenjsko dobo, kar pomeni nižje stroške veterinarske oskrbe in boljšo produktivnost. Hkrati pa genetske selekcije dosegajo višjo kakovost mleka. Večina krav na kmetiji Štuhec daje mleko tipa A2A2, ki je za mnoge potrošnike lažje prebavljivo in vse bolj iskano.