Damjana Nemeš

Izzivi v kmetijstvu so iz dneva v dan večji. Vreme, ki dodobra kroji letino poljedelcev, sadjarjev in zelenjadarjev, vpliva pa tudi na živinorejo, letos kmetom ponovno ni prizanašalo. Pozeba v delu Slovenije, nato moča in sušne razmere, pa toča, ki je močno klestila tudi po Pomurju, nič od tega ni izostalo. A žal ni vreme edino, ki preizkuša slovenske kmete.

Ti se morajo čedalje bolj držati vse strožjih okoljskih predpisov, ki jih narekujeta tako država kot Evropa. Predvsem vinogradniki in sadjarji se v največji sezoni spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile, poljedelci pa že nekaj let zapored z nizkimi odkupnimi cenami, ki ne pokrijejo niti stroškov pridelave, kaj šele, da bi prinesle dobiček. Tudi sicer je čedalje manj mladih, ki bi želeli postati mladi prevzemniki kmetij ali se na splošno ukvarjati s kmetijstvom. Kot da vse našteto ni dovolj, je slovensko kmetijstvo letos dodobra pretresla korenita reforma na področju kmetijske zakonodaje.

Damjana Nemeš

Že tako napeti odnosi med kmeti in odločevalci so se s tem le še zaostrili, saj ni bilo, tako se zdi, dovolj želje ali poguma za konstruktivni dialog, sklepanje kompromisov in iskanje rešitev, ki bi zadovoljile obe strani. Zaradi tega je napovedan tudi vseslovenski kmečki protest, iz katerega pa se, vsaj po doslej videnem, verjetno za kmete ne bo izcimilo nič drugega kot ponovno le prazne obljube.  

Poleg naštetega je dejstvo, da tudi kmetijstvo postaja vse bolj precizno. Okoljski odtis, o katerem je v zadnjem obdobju veliko govora, je zaradi uporabe tehnologije v kmetijstvu vse manjši, s čedalje večjo uporabo strojev in digitalizacije se povečuje učinkovitost pri delu in tudi pridelkih. Delo je marsikateremu kmetu vsaj fizično nekoliko lažje kot v preteklosti, kar se tiče birokracije, temu težko pritrdimo.

Damjana Nemeš

Prav tako je dejstvo, da se kljub vsemu tehnološkemu napredku, znanju v kmetijstvu in strogim biovarnostnim ukrepom povsod po Evropi pojavlja čedalje več bolezni in škodljivcev. Bolezen modrikastega jezika, za katero zbolevata govedo in drobnica, vozličasti dermatitis, ki prav tako prizadene govedo, afriška prašičja kuga, ki prizadene prašiče, pa atipična kokošja kuga, za katero zboleva perutnina. Nobena vrsta ni izjema. Pa je to le nekaj bolezni, ki so se v zadnjem obdobju začele pojavljati v naši neposredni bližini, nekatere so bile potrjene tudi pri nas. Vse več bolezni in škodljivcev se pojavlja tudi v rastlinski pridelavi, kar nikakor ne navdaja z optimizmom.

Kam torej drvi (slovensko) kmetijstvo, je težko napovedati, ob vsem naštetem pa je težko z optimizmom zreti v prihodnost. Verjetno bi se morale zgoditi korenite spremembe, ki bi kmetijstvo ponovno vrnile tja, kamor sodi. Ne nazadnje je kmetijstvo tisto, ki nam daje hrano in ki ohranja podeželje živo. Če torej sedaj še vedno ni čas, da nas situacija strezni, se postavlja vprašanje, kdaj sploh bo in ali ne bo takrat že prepozno.