© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Sanitarne sečnje
Čas branja 2 min.

V Pomurju lani posekali 74 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja


Damjana Nemeš
8. 4. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Poškodovanost dreves zaradi podlubnikov je v zadnjih štirih letih enaka. Na zdravje gozdov bodo letos bolj vplivale posledice, nastale zaradi vremenskih razmer.

podlubnik, drevo
Bobo
Drevesa, ki jih je napadel podlubnik.

Lastniki gozdov so ključni partnerji pri skrbi za zdravje slovenskih gozdov. Le s sodelovanjem z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), revirnimi gozdarji in drugimi pristojnimi službami ter s pravočasnim ukrepanjem se lahko ohranijo odporni in zdravi gozdovi, ki bodo še naprej sposobni opravljati številne funkcije za družbo.

Za dosego tega je treba vsako leto znova po odločbah, ki jih izdaja ZGS, posekati tudi lubadarke oziroma s podlubniki napadena drevesa, saj le pravočasna izvedba poseka in uničenje zalege pod skorjo napadenih dreves pomaga zmanjšati škodo v gozdovih zaradi podlubnikov tudi v prihodnjih letih. Večina rokov po odločbah za posek lubadark, izdanih pozno jeseni in čez zimo, se je v marcu iztekla.

Kot so pojasnili na ZGS, so v letu 2025 izdali 16.479 odločb za izvedbo sanitarne sečnje. Ta je namenjena odstranjevanju okuženega, napadenega ali močno poškodovanega drevja iz gozda. Na območju gozdnogospodarskega območja (GGO) Murska Sobota, ki zajema Pomurje, je bilo lani skupno izdanih 285 odločb.
zgs, zavod-za-gozdove-slovenije, podlubnik, lubadarke
Zavod za gozdove Slovenije
Napadi podlubnikov v slovenskih gozdovih v letu 2025.

V lupljenje in predelavo

Preberite še

Lani je bilo na ravni države zaradi sanitarnih vzrokov posekanih 1,3 milijona kubičnih metrov drevja, kar predstavlja približno 32 odstotkov celotnega poseka, med razlogi za posek pa je največji delež predstavljal posek zaradi podlubnikov (44 odstotkov), sledile so naravne ujme (26 odstotkov).

Na ravni države je bilo lani tako zaradi podlubnikov posekanih približno 580 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega v GGO Murska Sobota 8 tisoč kubičnih metrov. »Podatki kažejo, da se je poškodovanost drevja zaradi podlubnikov v letu 2025 glede na leto prej umirila,« so povedali na ZGS.

155-gozd-zled.jpg
Lea Kalc Furlanič
Na območju gozdnogospodarskega območja (GGO) Murska Sobota, ki zajema Pomurje, je bilo lani skupno izdanih 285 odločb za sanitarno sečnjo.

V Pomurju je bilo sicer lani zaradi vseh sanitarnih vzrokov posekanih 74.436 kubičnih metrov drevja, kar predstavlja 42 odstotkov skupnega poseka na tem območju. Največji delež, približno 50 odstotkov, je bil zaradi vetroloma, slabih 20 odstotkov zaradi različnih bolezni, približno 14,6 odstotka zaradi sušenja drevja in 11,3 odstotka zaradi podlubnika.

»V GGO Murska Sobota mora poškodovane iglavce posekati še okoli 70 lastnikov gozdov, istočasno s posekom poškodovanih iglavcev na tem območju poteka tudi posek poškodovanih listavcev zaradi snegoloma februarja letos,« pojasnjujejo pristojni. Posekan les iglavcev se nato praviloma skupaj s skorjo odpelje iz gozda v lupljenje in predelavo.

zima, smreka
Pixabay
Lastniki gozdov so ključni partnerji pri skrbi za zdravje slovenskih gozdov.

Priporočeni mesečni pregledi

Med prvimi znaki svežih napadov podlubnikov na drevesa so rjava črvina ob koreničniku, močno smolenje debla in postopne spremembe barve v krošnji, drevesa, ki so bila s podlubniki napadena že pozimi, pa je možno prepoznati po odstopajoči skorji, razbarvanih krošnjah in odpadanju iglic, saj gre najpogosteje za smreke.

Čimprejšnja sanacija je zato pomembna za ohranitev kakovosti oziroma cene lesa, predvsem pa za preprečevanje sekundarnih poškodb po podlubnikih. »Na ZGS redno pregledujemo gozdove za odkrivanje žarišč podlubnikov, prav tako priporočamo lastnikom gozdov, da so še sami v tem obdobju pozorni na stanje v svojih gozdovih. Priporočamo jim mesečni pregled, ob povečanem tveganju tudi pogosteje, pri izvajanju sečnje po naših odločbah pa naj bodo pozorni tudi na stanje okoliških dreves,« so pojasnili na ZGS.

podlubnik, lubadar
Bobo
Med prvimi znaki svežih napadov podlubnikov na drevesa so rjava črvina ob koreničniku, močno smolenje debla in postopne spremembe barve v krošnji, drevesa, ki so bila s podlubniki napadena že pozimi, pa je možno prepoznati po odstopajoči skorji, razbarvanih krošnjah in odpadanju iglic, saj gre najpogosteje za smreke.

Dodali so še, da se trend sanitarnih sečenj zaradi podlubnikov umirja, poškodovanost dreves zaradi podlubnikov pa je zadnja štiri leta približno enaka. Kljub umiritvi stanja je bila tudi lani razglašena naravna nesreča po zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. »Kakšna bo situacija letos, bo odvisno od vremenskih razmer, bodo pa na zdravje gozdov v letošnjem letu vplivale najmanj posledice snegoloma konec februarja in vetroloma konec marca,« so še povedali.

podlubnik, lubadar
Bobo
Na ravni države je bilo lani tako zaradi podlubnikov posekanih približno 580 tisoč kubičnih metrov lesa.
Vestnik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

zgs, zavod-za-gozdove-slovenije, podlubnik, lubadarke
Zavod za gozdove Slovenije
Drevesa, ki so bila s podlubniki napadena že pozimi, je možno med drugim prepoznati po odstopajoči skorji.

© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.