Jure Kljajić

Suša je v zadnjem mesecu prizadela kmete po vsej Sloveniji. Vročinski val, ki je trajal več kot dva tedna, je na kmetijskih rastlinah povzročil tako sušni kot vročinski stres. Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), po terenu zbira podatke o trenutni poškodovanosti kmetijskih rastlin v proizvodnji. Prvi podatki kažejo, da je v zadnjem mesecu primanjkovalo od 50 do 150 mililitrov dežja na kvadratni meter.

»To pomanjkanje se stopnjuje od vzhoda države proti zahodu, izpostaviti pa moramo, da v tem trenutku trpijo pomanjkanje vode vse kmetijske rastline. Ko se temperature povzpnejo čez 30 stopinj Celzija, se preneha rast rastlin in te ostanejo v razvojni fazi,« je v izjavi za javnost razmere opisal direktor KGZS Martin Mavsar. Stanje je že sedaj po delnih ocenah poškodovanosti zelo skrb vzbujajoče.

Vanesa Jaušovec

Na udaru koruza in krompir

Kot je pojasnil Mavsar, se škoda pozna na poljščinah, travnikih, okopavinah, trajnih nasadih, pa tudi na področju gozdarstva. Pri žitih so pridelovalci zaznali manjše pridelke tako pri ječmenu kot pšenici, močno so prizadeti koruzni posevki, kjer se pomanjkanje vode opazi predvsem pri listih. Tudi travna ruša ne zeleni, kar bo povzročilo pomanjkanje krme in paše.

»Ocenjujemo, da bo izpad, kar se tiče košnje, precejšen.« Tudi pri krompirju in pesi je opazno sušenje grmov. »Krompir, ki ga namakajo, bo doživel vročinske strese, krompir, ki ga ne namakajo, pa bo po pričakovanjih doživel resen izpad. Najbolj prizadete poljščine so koruza, krompir, oves, soja, sončnice, skratka tiste rastline, ki zorijo oziroma se spravljajo bolj pozno, torej v drugi polovici julija in avgusta,« je dejal Mavsar.

Jure Zauneker

Sadje v trajnih nasadih se ne debeli, povečano sončno sevanje pa spodbuja ožige na plodovih. Vprašljiv je tudi pridelek v naslednjem letu. Na področju gozdarstva velja omeniti, da se zaradi pomanjkanja divjad v iskanju hrane in vode seli iz gozda. »Vsem področjem je skupen še en imenovalec, zaradi takšnega vremena nastanejo idealne razmere za razvoj nekaterih škodljivih organizmov in plevelov, zoper katere pa nimamo sredstev, da bi se ubranili pred njimi.«

Namakanje učinkovit ukrep

V trenutnih razmerah je treba razmišljati tudi o drugih vidikih pomanjkanja vode, predvsem o živalih, ki jim je treba zagotoviti dovolj sveže čiste pitne vode ter v primeru paše prostor, kamor se lahko umaknejo v senco. Pomembna sta tudi namakanje in oroševanje. »Dejstvo je, da si proizvodnjo lahko olajšamo z uvajanjem namakalnih sistemov. Kjer so možnosti namakanja omejene, govorimo predvsem za hribovski in gorski svet, je potreben drugačen pristop, torej načrtovanje zalog krme, prilagoditev staleža, uvedba paše v jesenskem času, kjer je to možno,« je še svetoval direktor KGZS.  

Majda Horvat

Sistemi namakanja in oroševanja so, kjer je to možno,  uvedeni, je pa po njegovih besedah pomembno predvsem to, kako posamezniki in lokalne skupnosti k temu pristopijo. »Dejstvo pa je, da doslej nismo bili navajeni tako ekstremnih temperatur v tako zgodnjem času. Lahko rečemo, da je večino kmetovalcev to presenetilo, sicer bi marsikateri ukrep načrtovali drugače,« je še povedal Martin Mavsar.