Slovenijo bosta prihodnje leto zastopala na svetovnem tekmovanju v oranju, ki bo v Osijeku na Hrvaškem.
Zmagovalca v kategoriji plugov krajnikov in obračalnih plugov, ki bosta Slovenijo zastopala prihodnje leto na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, bosta znana jutri v popoldanskih urah.
Mladi porabski kmet Balint Labritz iz Gornjega Senika na domači kmetiji iz svinjskega mesa izdeluje in prodaja klobase, salame, suhomesnate izdelke in meso.
Na demonstracijskem dogodku so predstavili dva krtačna stroja.
Pomanjkanje padavin in vročinski valovi vplivali tudi na količino pridelka.
Vrt je prostor, kjer se sprostimo, naberemo energijo in preživljamo dragocene trenutke z družino in prijatelji.
Tekmoval je v kategoriji plugi krajniki. Poleg njega je državo predstavljal še Anton Filak iz okolice Bele krajine.
Informativne odločbe bodo upravičenci prejeli najpozneje do 28. novembra letos.
Skupina Panvita je s svojimi devetimi družbami v več kot stoletnem delovanju postala eno najpomembnejših slovenskih agroživilskih podjetij in je ključni steber slovenske samooskrbe
Vsem, ki se ukvarjajo z rejo živali, bi morala biti njihova dobrobit na prvem mestu.
Za slovenske rejce bo zagotovljeno brezplačno cepivo za seve 3, 4 in 8.
Najnižji znesek podpore je pet tisoč evrov na posamezno vlogo.
Filip Geder in Jaka Norčič sta se s tekmovalnim oranjem začela ukvarjati v srednji šoli. Nadaljevati si želita tradicijo svojih prednikov.
V demokratični državi je prostor, da uveljavimo svoje želje, pravice in interese, ampak ne na tak način, sploh pa ne na prizorišču sejma Agra, je po sredinem incidentu na omenjenem sejmu poudarila kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Kot je dejala, ne sprejema očitkov, da si je ministrstvo z odhodom s sejma zaprlo vrata dialogu s kmeti.
Predstavniki ministrstva so se z razstavnega prostora umaknili, ker so se počutili neprijetno.
Ministrstvo je bilo seznanjeno z aktivnostmi in mirnim izražanjem mnenj prašičerejcev na sejmu Agra.
Živinorejcem očitajo, da s takšnimi dogodki prekinjajo dialog ter sejemski prostor izkoriščajo za ustvarjanje delitev.
Moti jih nov način izvajanja kastracije pujskov, ki po njihovem mnenju vodi v propad prašičereje. Šli bodo tudi na ulice, kjer bodo vztrajali, dokler njihove zahteve ne bodo v celoti izpolnjene.
Podelili so še priznanja za življenjsko delo ter sodelovanje z zbornico.
Bolezen, ki so jo v soseščini najprej odkrili pri sladkorni pesi, v Sloveniji še ni bila potrjena. Kakšne so rešitve, če se pojavi?
