Adobe Firefly

Kamera počasi vstopa v spalnico, kjer je nočni lučki, ki že dolgo več ne osvetljujeta knjig, zamenjal dvojni odsev mobilnih naprav na otopelih obrazih zakoncev. To je uvod v dokumentarni film danskega novinarja Davida Borensteina, ki se je spoprijel s težavo, navzočo pri vse več ljudeh v sodobnem času. V dokumentarnem filmu z naslovom Ničesar ne občutim (Can’t Feel Nothing) se režiser odpravi po svetu, da bi izvedel, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Takoj na začetku se dotakne zanimivega fenomena, ki mu pravimo trolanje.

Cilj nekoga, ki to počne, je pogosto sprožiti prepire, jeziti ljudi, širiti neresnice ali preprosto rušiti normalno komunikacijo. Trolanje se razlikuje od običajne kritike ali nesoglasja, saj gre bolj za iskanje odziva kot pa za iskreno razpravo. Med klasične internetne trolerje spada mednarodna hekersko-aktivistična skupina Anonymus, ki pogosto uporablja provokacije, memetične napade in trolanje kot način pritiska. To ni formalna organizacija – nimajo voditelja, uradne strukture ali članstva.

unsplash.com

Vsakdo lahko deluje v njihovem imenu, če se prepozna v njihovih načelih in uporablja simboliko skupine (najpogosteje masko slavnega angleškega upornika Guya Fawkesa, uprizorjeno v distopičnem trilerju bratov Wachowski – V for Vendetta). Slednjo smo lahko videli tudi v kultni TV- seriji Mr. Robot iz leta 2015, kjer skupina hekerjev, ki sliši na ime F-Society, referenčno upodablja prav njih. Ena prvih velikih akcij, kjer so Anonymous protestirali proti cenzuri videoposnetkov o scientologiji, je bil Projekt Chanology.

posnetek zaslona

Leta 2008 je na splet pricurljal videoposnetek Toma Cruisa, v katerem slavni igralec navdušeno govori o scientološki cerkvi. Cerkev scientologije je poskušala ta video odstraniti z interneta zaradi avtorskih pravic in začela groziti s tožbami, kar je sprožilo jezo spletne skupnosti, saj so v tem videli poskus cenzure interneta. Projekt Chanology je bil kombinacija spletnega trolanja, hekerskih napadov in resničnih protestov. Za nameček pa so ubrali še duhovito metodo »Black faxing« – pošiljanja neskončnih črnih strani na fakse scientoloških centrov, da bi jim porabili tonerje.

Facebook/Tom Cruise

Nekateri politiki in javne osebnosti (npr. Donald Trump) pogosto uporabljajo provokativne izjave na družbenih omrežjih, kar mnogi označujejo kot obliko trolanja – ker cilj ni vedno argumentacija, ampak sprožanje burnih odzivov. Mesto Veles, majhno industrijsko središče v osrednjem delu Severne Makedonije, s približno 40.000 prebivalci, je postalo svetovno znano v času ameriških predsedniških volitev leta 2016, ko so raziskovalni novinarji razkrili, da iz tega kraja izvira na desetine spletnih strani, ki so širile lažne novice (»fake news«) in politično propagando. Do tega je prišlo ravno tam predvsem zaradi nizkih stroškov interneta in gostovanja, kar je pomenilo, da so mladi lahko hitro in poceni postavili spletne strani.

Profimedia

Zaradi visoke brezposelnosti je mnogim to pomenilo način za zaslužek; t. i. klikbajt (vaba za klik) članki in lažne novice so prinašali denar prek oglaševalskih platform, kot je npr. Google AdSense. Več kot 100 spletnih strani iz Velesa je bilo usmerjenih predvsem na ameriško občinstvo, kjer so številne širile protrumpovske vsebine in teorije zarot, vsak klik pa je pomenil dohodek od oglasov.

Po razkritjih so spletne platforme, kot sta Facebook in Google, spremenile algoritme, uvedle strožjo politiko glede lažnih vsebin in začele ukrepati proti stranem, ki so širile dezinformacije. V akademskem delu z naslovom »The Fake News Ecosystem and the Issue of Responsibility: Veles, Macedonia« so avtorji analizirali, kako so posamezni akterji (ustvarjalci vsebin, platforme, potrošniki) med seboj povezani. Izkazalo se je, da težava ni samo »še ena lažna stran«, temveč kompleksna mreža, v katero so vpletene mednarodne platforme, monetizacija oglasov in globalna distribucija vsebin.

Vanesa Jaušovec

Seveda pa lahko gre pri trolanju tudi za povsem duhovito in neškodljivo provokacijo, kadar nekdo namerno napiše ali pove nekaj nenavadnega, nesmiselnega ali ironičnega, ne zato da bi škodoval, ampak da bi nasmejal druge. Ken M (s pravim imenom Kenneth McCarthy) je postal prava legenda spletnih komentatorjev. Njegovi komentarji so na videz resni, a logično tako absurdni, da postanejo že smešni. Pod člankom o novih medicinskih raziskavah je nekoč zapisal nekaj v stilu: »Znanstveniki ves čas odkrivajo nove stvari, a še vedno ne znajo razložiti, zakaj kruh postane toast šele, ko ga popečeš.«

O avtorju

Matej Končan