Jure Kljajić

Ministrstvo za finance je objavilo kompozitne kazalnike razvitosti občin ter podatke o obsegu sofinanciranja investicij iz državnega proračuna za leti 2026 in 2027. Kazalniki, med katere sodijo tako ekonomski, socialni, okoljski in drugi, temeljijo na spremenjeni ureditvi zakona o financiranju občin. »Zaradi spremembe zakonske metodologije izračuna kazalnikov razvitosti, uvedene z novelo, prihaja v aktualnem obdobju do bistveno večjih razlik med občinami kot v preteklih letih. Novi nabor kazalnikov in njihova uporaba neposredno vplivata tako na razvrstitev občin glede na razvitost kot tudi na delež sofinanciranja investicij iz državnega proračuna,« so pojasnili.

Na ministrstvu so nam dodatno povedali, da se od začetka letošnjega leta za izračun razvitosti občin uporabljajo novi kriteriji. »Stari kazalniki so pretežno temeljili na gospodarskih parametrih, na katere občine nimajo vpliva. Do spremembe je prišlo na pobudo združenj občin, saj kazalniki na podlagi prejšnje metodologije niso izražali stanja o dejanski razvitosti občin. Novi kazalniki pa merijo lastnosti občin, zato bistveno bolje izražajo razvojne kapacitete občin,« pojasnjujejo.

M24

Še večje izseljevanje?

Po novih kazalnikih najvišjo stopnjo razvitosti med pomurskimi občinami kaže Občina Radenci. Župan Roman Leljak je ob objavi rezultatov dejal, da so razvojni zmagovalec Pomurja, a hkrati finančno kaznovani. Kot izhaja iz spodnje tabele, namreč ne dosegajo sofinanciranja investicij v državnem proračunu, saj je njihovo razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi enako ali višje od 1,40. Dodajmo, da si stoodstotno sofinanciranje lahko obetajo občine, pri katerih je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi pod 0,90. Takih občin je v celotni Sloveniji 81, v naši regiji 19. Pri razmerjih, nižjih od 1,40 in višjih od 0,90, se obseg sofinanciranja giblje med 50 in 90 odstotki.

Jure Kljajić

Leljaka veseli, da so sodeč po rezultatih med nadpovprečno razvitimi občinami v Sloveniji, a se ob tem sprašuje o paradoksu sistema, po katerem bolj kot delaš, manj dobiš. Na drugi strani je kompozitni kazalnik razvitosti med pomurskimi občinami najnižji v Občini Grad, meri šest odstotkov. Županja Cvetka Ficko je komentirala, da kompozitni kazalniki res kažejo nizko stopnjo razvitosti, »vendar se moramo zavedati, da že sama državna politika ne omogoča razvoja podeželja v taki meri, da bi mlademu kadru ponudila ustrezno zaposlitev na 'periferiji', kar pomeni, da se bodo ljudje še bolj izseljevali in si udobje iskali v večjih centrih«.

Arhiv Občine Grad

Ni primerljivo

Skupnost občin Slovenije je ob objavi rezultatov ponovno omenila, da so v zakonodajnem postopku nasprotovali spremembam kazalnikov razvitosti, saj so večkrat opozorili, da izbrani kazalniki ne izražajo celovito dejanskega razvoja občin, temveč so v veliki meri prilagojeni zgolj razpoložljivim podatkom. Menijo, da tak pristop lahko vodi v neprimerljive in neupravičeno poglobljene razlike med občinami, obenem pa se kazalniki razvitosti uporabljajo tudi širše, ne le za namene financiranja po zakonu o financiranju občin.

Predlogi skupnosti niso bili upoštevani, tako da se novi izračuni prvič v celoti izražajo v določitvi obsega sofinanciranja investicij za letos in za drugo leto. »Na podlagi objavljenih podatkov je razvidno, da se je razpon med najmanj in najbolj razvitimi občinami dodatno povečal, kar ima neposredne posledice za investicijske zmožnosti posameznih lokalnih skupnosti,« so dodali.

Ministrstvo odgovarja, da uporaba novih podatkov v večji meri razkriva že obstoječe razlike med občinami, ki so bile v preteklosti deloma prikrite zaradi manj diferencirane metodologije. »Izračuna med seboj nista primerljiva, saj sta pripravljena na podlagi različnih metodologij. Zato večje razlike v izračunih ne pomenijo, da so se razlike med občinami na novo ustvarile, temveč da so zdaj bolj realno in podatkovno utemeljeno prikazane,« pravijo na finančnem ministrstvu. Dodajajo, da namen nove metodologije ni poglabljanje razlik med občinami, temveč bolj objektivno in pravično upoštevanje razvojnih možnosti občin.

Jure Kljajić

Pravijo, da mora sistem financiranja temeljiti na dejanskih razlikah v finančni sposobnosti in stroških nalog, ne pa na njihovem administrativnem izenačevanju. »Zakon, ki ureja financiranje občin, vsebuje tudi določbi za izenačevanje uravnoteženosti razvoja občin in objektivnih razlik med občinami.« Želijo pa še poudariti, da novela zakona ohranja mehanizme solidarnosti in izravnave ter omogoča spremljanje učinkov nove metodologije v praksi. »Če bi se pokazalo, da posamezni kazalniki vodijo v neupravičene učinke, zakon dopušča nadaljnje prilagoditve na podlagi strokovne analize in dialoga z občinami.«