Pomurski poslanci še tretjič pozvali k ustanovitvi Pokrajinskega arhiva Pomurje
Znova predlagajo ustanovitev samostojnega javnega zavoda, a tokrat brez podpore vladajoče Svobode.
Lanskega maja je bila po dolgih naporih in vložitvi več kot 5,3 milijona evrov slovesno odprta nova stavba Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti. V nekdanji Murini trgovini v Cvetkovi ulici nasproti glasbene šole so zrasli najsodobnejši arhivski prostori v državi, ki na površini okoli 1700 kvadratnih metrov zajemajo moderna skladišča, čitalnico, predavalnico, razstavišče, delovne prostore, razpraševalnico in konferenčno sobo. Ministrstvo za kulturo je ob tem zagotovilo še dodatna sredstva za selitev arhivskega gradiva in za tri nove zaposlitve, pri čemer enoto kot višja arhivistka vodi Blanka Ambruž, nekdanja direktorica beltinskega zavoda sv. Cirila in Metoda.
Odloženo v prihodnost
Od 17 tekočih kilometrov gradiva v Pokrajinskem arhivu Maribor se ga okoli 1,8 kilometra nanaša na Prekmurje, gre pa za izjemno pomembno arhivsko gradivo javnopravnih oseb in tudi društev, verskih institucij, posameznikov in družin. Hkrati je v novi enoti dovolj prostora, da bo Pokrajinski arhiv Maribor nemoteno prevzemal arhivsko gradivo vseh javnopravnih oseb, za katere je pristojen in ki še čakajo na predajo. Že pred gradnjo je bila v zraku pobuda, da bi z novo zgradbo ustanovili tudi samostojen javni zavod Pokrajinski arhiv Pomurje in ne zgolj enote mariborskega zavoda.
Septembra 2023 so vsi pomurski poslanci, tudi iz vrst vladajoče Svobode, vladi poslali poslansko pobudo v zvezi s tem. Šlo je za eno redkih in maloštevilnih poslanskih pobud v tem mandatu, ki so jih podpisali prav vsi pomurski poslanci. Vlada je takrat odgovorila, da bi bila ustanovitev samostojnega javnega zavoda pred koncem gradnje in uspešnim zagonom arhivske dejavnosti prenagljena, a da je »smiselno v prihodnosti preučiti možnosti preoblikovanja obstoječe arhivske mreže, vključno z možnostjo vzpostavitve samostojnega pokrajinskega arhiva za Pomurje«. Ponovno je to temo odprl individualno poslanec Jožef Horvat (NSi) z ustnim poslanskim vprašanjem, zastavljenim ministrici za kulturo Asti Vrečko, lanskega aprila pred odprtjem nove zgradbe. Ministrica se je takrat strinjala, da je arhivska mreža v Sloveniji premalo razvita, a bolj ali manj ponovila vladno stališče, da je treba novi enoti v Murski Soboti dati nekaj časa, da zaživi.
Brez podpisov iz Svobode
Pred dnevi je bila vložena že tretja pobuda za vzpostavitev samostojnega javnega zavoda, tokrat za njo stojijo poslanci Damijan Bezjak Zrim (SD), Ferenc Horvath (madžarska narodna skupnost), prej omenjeni Horvat in tudi Tine Novak, nekdanji poslanec vladajoče Svobode, zdaj član poslanske skupine nepovezanih poslancev. Njegovi nekdanji pomurski kolegi iz Svobode podpisov niso prispevali.
Predlagatelji v pobudi ocenjujejo, da je od lanske ustanovitve enote Pokrajinskega arhiva Maribor za Prekmurje ta dokazala, da si zasluži samostojen status in preoblikovanje v samostojni javni zavod Pokrajinski arhiv Pomurje. Pri tem se, tako kot so se že v preteklih pobudah, sklicujejo na analizo nekdanje direktorice Pomurskega muzeja Metke Fujs, v kateri ta ugotavlja, da je Pomurje glede institucij, ki izvajajo javno službo varovanja kulturne dediščine, zelo okrnjeno. »Ne smemo pa zanemariti tudi zgodovinskega dejstva, da je prekmurski jezik edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotne slovenske knjižne norme, kot osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja pa je odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodne pripadnosti ter zavesti prekmurskega življenja kot dela slovenskega jezikovnega in etničnega prostora,« še poudarijo v pobudi, naslovljeni na vlado.
