KD Rogašovci že pet desetletij skrbi, da kultura na Goričkem ne umre
Bili so začetniki gledališča na Goričkem, pomembno vlogo pa je v širši okolici imel tudi mešani pevski zbor. Največji izziv je dobiti podmladek.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kulturno društvo (KD) Rogašovci bo letos zaznamovalo 50-letnico delovanja. Pobudo za ustanovitev društva je dal Edvard Mihalič, ki je bil tudi prvi predsednik društva, med ustanovnimi člani so bili poleg njega še drugi učitelji in zaposleni na tamkajšnji osnovni šoli, med njimi Štefan Rožman, Nada Gaber, Alojz Mekiš, Antonija Köveš ter že pokojni Nikolaj Gumilar, Geza Kišfalvi, Marija Marinič in Hermina Jakše. Tudi zato se je takrat društvo imenovalo Kulturno-prosvetno društvo Rogašovci. Uradno je nastalo 30. septembra 1976, zametki pa so bili že konec leta 1975, pobuda je po besedah zdajšnje predsednice Julijane Meckar nastala zato, ker je bilo takrat kar nekaj posameznikov – srednješolcev, ki so bili zelo primerni za gledališko igro.
Prav gledališka skupina je v okviru društva prva delovala, dolgo je bila tudi edina na Goričkem. Največ uspeha je takrat doživelo dramsko delo Srečni dnevi, s katerim je skupina sodelovala na republiškem srečanju dramskih skupin v Novi Gorici. Njeno delovanje je vmes nekaj časa zamrlo, za kratek čas jo je obudil Dean Köveš, nato pa je ponovno aktivno začela delovati leta 2000.
Takrat je pobudo prevzela Metka Recek in v začetku je imela skupina precej članov. Na oder so postavili številna dela, med njimi Iskanje zaposlitve, Lüpanje kukrce, Pri Močnikovih, Mlekarna, 70 let po smrti, Policijska postaja ... »Pri prvih gledaliških predstavah smo besedilo prilagajali, ker smo želeli vsi sodelovati kot igralci, imeli smo res veliko elana. Nismo še imeli kulturne dvorane in smo nastopali v gasilskem domu pri Svetem Juriju, pri prvi predstavi smo imeli dve ali tri ponovitve, toliko publike je bilo. Potem je to počasi usihalo, tako da trenutno delamo samo skeče, premalo nas je za velike igre. Trenutno je aktivnih pet do sedem gledališčnikov,« o sedanjem stanju pove Meckarjeva, ki ji je osebno najbolj v spominu ostala igra Klojfe. Besedila pripravljajo izključno v prekmurščini, nastopajo pa po številnih krajih. So stalni gostje na festivalu skečev v Pečarovcih, od koder skoraj vedno prinesejo kakšno priznanje, sodelujejo z gledališčniki iz Lipe in od Svete Ane v Slovenskih goricah, svoj čas so sodelovali s Svetim Jurijem ob Ščavnici, posebej veliko pa sodelujejo s porabskimi Slovenci.
Ženska in moška vokalna skupina
Konec leta 1977 je društvo ustanovilo tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Štefana Rožmana (kasneje je zbor vodil še Dejan Prasl). Zbor se je udeleževal regijskih srečanj, pevskega tabora v Stični, nepogrešljiv je bil na vseh domačih proslavah in prireditvah, pa tudi v drugih okoliških krajih, saj je bil na tem območju v začetku praktično edini zbor. V najboljših časih je v zboru pelo 35 pevcev, gostovali pa so tudi v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem. Kljub temu da je mešani zbor z leti zaradi upada članstva nehal delovati, pevska dejavnost ni zamrla. Ustanovili so moški komorni zbor, kasneje oktet, danes delujejo kot trio in v pridruženi skupini Neman časa. Leta 2010 so ustanovili še žensko pevsko skupino, ki jo je najprej vodil Dejan Prasl, za njim Matej Horvat, Mirjam Mah in Mira Huber, danes jo vodi Nada Kisilak Vouri.
Društvo je leta 2022 naredilo tudi korak k promociji in širjenju branja. Tako so v preddverju kulturne dvorane v Rogašovcih odprli knjigobežnico, kasneje pa še eno na Pertoči.
Proslava bo 4. oktobra
KD Rogašovci že od leta 2016 vodi Julijana Meckar, pred njo so bili v tej vlogi že omenjeni Edvard Mihalič, nato Angela Benko Lang, Metka Recek in Nataša Gomboc. Ob 50-letnici jim je Občina Rogašovci podelila občinsko priznanje, kar je po besedah Meckarjeve potrditev za dosedanje delo in spodbuda za naprej. Jubilej bodo proslavili 4. oktobra, ko bodo predstavili tudi zbornik. Društvo vestno piše tudi kroniko, in to ročno že vse od nastanka.
V prihodnje želijo nadaljevati delo po zastavljenem konceptu, še naprej pripravljati že tradicionalni prireditvi Pozdrav pomladi in Pomežik poletju in sodelovati s prej omenjenimi društvi. »Največji izziv pa je pridobivanje novih članov, predvsem mladih. Opažamo tudi, da je čedalje manj publike, ampak to ni samo problem Rogašovec, temveč vsesplošen problem na področju ljubiteljske kulture. Kljub vsemu mislim, da bo kultura še obstajala. Če je volja, je moč,« je optimistično sklenila Julijana Meckar.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
