Kultura kot naša najbolj povezovalna identiteta
V Gledališču Park Murska Sobota je bilo sinoči nacionalno odprtje letošnjega Tedna ljubiteljske kulture. Letos je v ospredju ples in tudi na uvodni prireditvi plesni omnibus z živo glasbo Sprehajalec ptic se je plesalo. Kot slavnostni govornik je spregovoril predsednik držav Borut Pahor, tudi častni pokrovitelj letošnjega Tedna ljubiteljske kulture.
V svojem nagovoru je spregovoril o zadnjih petih stoletjih slovenskega naroda ter o kulturnih in državotvornih potezah naših prednikov. Spomnil je, da je v preteklosti tudi preprost človek na svoj način ohranjal kulturo, kar je bilo odločilno, da je »ta narod lahko stal in obstal«. Pravi še, da se s tem tednom spominjamo vseh rodov, nekdanjih in tistih, ki ustvarjajo danes, ki ohranjajo kulturo kot našo najbolj povezovalno identiteto, ter da jo vsi ti ustvarjalci ohranjajo na najbolj plemenite, žive in živahne načine.
Pahor je še dejal, da ima priložnost obiskati zelo različne prireditve po Sloveniji, v zamejstvu in v diaspori ter da ne more povedati, kako osupljivo je spremljati te kulturne dogodke in prireditve. »Kakšen užitek, energijo in zalet lahko človek ob tem doživi.«
Da je bilo letos odprtje ravno Murski Soboti ni naključje, saj je to mesto eno od pomembnih središč sodobnega plesa, poleg tega se s tem pridružujejo obeleženju 100. letnice združitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu. Na prelomne dogodke je spomnil tudi Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota, in povedal, da so Prekmurci skoraj tisoč let čakali na ta svečani dogodek.
Če tisočletje ljudje v tem prostoru ne bi ohranjali slovenske kulture, ne bi ohranjali slovenske besede, bi se na pariški mirovni konferenci leta 1919 slabo končalo. Dodal je še, da moramo biti hvaležni možem s Matijem Slavičem na čelu, ki so nas tam zastopali in dosegli, da je to ozemlje danes Slovenija. »Ponosni smo tudi, da je to slovenski praznik, in ne le prekmurski dogodek,« pravi.
Otvoritveni dogodek Sprehajalec ptic je plesni omnibus z živo glasbo, naslov pa so si snovalci sposodili pri mladem poetu Denisu Škofiču in njegovi istoimenski pesniški zbirki. Med plesnimi miniaturami plesalcev Plesne izbe Maribor in Centra plesa Maribor, in nastopih glasbenikov Vaska Atanasovskega, Damirja Mazreka in Urške Gajšt so brali Škofičeve verze.
Še pred uradnim odprtjem pa so pred Gledališčem Park in po ulici Štefana Kovača zaigral in zaplesali domači ljubiteljski kulturniki in ustvarjalci.
Podrobneje v Vestniku.
