Sobočanka osvaja plesne odre po Evropi in živi svoje sanje
Študentka Lana Tivadar s sodobnim plesom navdušuje koreografe iz različnih delov sveta. V letošnjem letu se je že predstavila občinstvu v znani koncertni dvorani na Dunaju in v Salzburgu, prejela prvi profesionalni projekt, v začetku meseca pa ste jo lahko spoznali tudi v rodni Murski Soboti.
Lana Tivadar je 21-letna Sobočanka, ki je v rosnih otroških letih našla svoje poslanstvo v plesu. Že pri dveh letih je začela obiskovati Plesno šolo Urška, da je porabila energijo, ki jo je, kot povzame besede svojih staršev, imela na pretek. »Ko so me prvič peljali plesat, nisem hotela domov, in tako se je vse skupaj začelo.« Najprej je plesala disco dance in vse do konca osnovne šole se je tudi udeleževala tekmovanj v posamični konkurenci, parih in skupini. »Veliko sem dosegla, postala državna prvakinja in nastopala na mednarodnih tekmovanjih. Toda nikoli se mi ni šlo za rezultate. Lepo je bilo, da so bili, ampak ples je zame nekaj več. Zato sem želela najti slog, v katerem se lahko izrazim,« je opisala.
Pri 14 letih se je preselila v Ljubljano in začela obiskovati umetniško gimnazijo, smer sodobni ples. S to zvrstjo se prej ni pobližje srečala, le na festivalu Fronta v Murski Soboti je vsako leto opazovala priznane plesalce in se navduševala nad njihovim znanjem. Povedala nam je, da je ob šoli obiskovala še Plesno šolo Bolero v Ljubljani in tam spoznavala show dance, jazz in druge moderne zvrsti. Tudi tekmovala je, dokler vsega skupaj ni ustavila epidemija koronavirusa in pozneje še poškodba kolena. »To je bil moment, ko sem stopila korak nazaj in se vprašala, kaj s plesom želim. Kaj mi da? Do takrat mi je vedno nekdo govoril, kako moram plesati, in to nisem bila več jaz.« V tretjem letniku srednje šole je tekmovalni ples opustila in se v različnih evropskih državah začela udeleževati avdicij za sprejem na fakulteto. Na daljavo je avdicijo opravljala tudi za fakulteto na Švedskem in uspela. Preselila se je v mesto Härnösand, 500 kilometrov oddaljeno od Stockholma, in se posvetila razvijanju izražanja v plesu.
»Švedska ima bolj odprt šolski sistem, kot ga imamo pri nas, pomembno jim je, da tam delaš zase,« je sprva dejala. Nadaljevala pa, da je na severu Evrope spoznala nove ljudi, doživela prave zime, nizke temperature, dan pa je imel le po tri ure svetlobe. V razredu je imela še 14 sošolcev, ki so prihajali iz različnih delov sveta, vse od evropskih držav do Brazilije in Mehike. Program na Švedskem je zasnovan tako, da se študenti lahko sami odločijo, kako dolgo bodo ostali na fakulteti, in Tivadarjeva je ostala dve. »Imela sem občutek, da moram znanje, ki sem ga prvo leto dobila, nadgraditi. Prav tako sem se konec prvega letnika poškodovala in se nisem mogla udeleževati avdicij. Ampak odločitev je bila prava,« je strnila.
Pred številnim občinstvom
V lanskem letu si je zaželela novih izzivov, zato je opravila nove avdicije in dobila možnost, da izbira med petimi različnimi programi na Švedskem, Norveškem in v Avstriji. Odločila se je za avstrijsko prestolnico Dunaj in z aktualnim študijskim letom začela obiskovati plesni oddelek na fakulteti MUK - zasebni univerzi za glasbo in umetnost. »Iskala sem fakulteto, ki mi bo dovoljevala, da ob študiju še delam kot plesalka. Po dveh letih na Švedskem sem namreč čutila, da sem pripravljena za to pot, obenem pa je s fakulteto dobrodošlo imeti podporni sistem, v katerega se lahko kadar koli vrneš.«
Na omenjeni šoli je v plesnem oddelku edina Slovenka, nekaj sodržavljanov pa je v glasbenem oddelku. »Na fakulteti imamo prostor za druženje in ker v vseh štirih letnikih plesnega oddelka ni nobenega Slovenca, sem mislila, da sem edina. Nato pa enkrat pridem v skupni prostor in slišim slovensko govorico,« smeje pove. Njeno šolanje poteka v nemškem in angleškem jeziku, od prej pa pozna tudi nekaj švedskega jezika, za katerega pravi, da je zelo poetičen in drugačen od našega.
Zelo je ponosna, da je za vsak plesni nastop oziroma delo v njenem primeru prejela povabilo organizatorjev oziroma koreografov. To je dokaz, da je bila njena odločitev o izbiri kariere prava. Ob novem letu je denimo s sodobnim plesom nastopila v dunajski koncertni dvorani oziroma Konzerthausu. Plesalce je spremljal orkester, v občinstvu pa je bilo 1800 duš. »Letošnje leto je razglašeno za leto Johanna Straussa in naš nastop je bil uvod v številne dogodke. Koreografinja Steffi Wieser se je odločila za pravo malo revolucijo, saj so v Avstriji bolj vajeni baleta in klasičnih zvrsti plesa, zato je bil sprva za vse šok, nato pa je bila napisana zelo lepa kritika,« je ganjeno opisovala.
V začetku meseca je zaplesala tudi na prvi predstavi, ki jo je dobila kot profesionalna plesalka. Do te so jo vodile izkušnje iz Švedske. Dva koreografa, Hector Palacios iz Mehike in Stella Blan iz Švedske, sta jo izbrala za sodelovanje v njunem projektu. Premiera je bila v Salzburgu, nadejajo pa se še več ponovitev. »Zelo sem bila počaščena, da sta me povabila, saj smo v skupini samo tri plesalke. Veliko mi pomeni to, da nekdo v meni prepozna potencial in opazi vso delo, ki sem ga skozi leta vložila v ples,« je zatrdila.
Severni sij
Ker je zgodaj zapustila dom, je hitreje odrasla in postala samozavestnejša. »Veliko mi je pomenilo, da sem imela od vsega začetka podporo staršev. Vedno so mi govorili 'pojdi, živi svoje sanje, ampak vsakič lahko prideš nazaj'. Tudi oni sedaj vse bolj opažajo, da se njihova podpora začenja izplačevati,« pravi sogovornica. Prav zaradi njihove podpore je v prestolnico in pozneje v tujino odšla z lažjim srcem. Vsako novo okolje, v katerem je živela, je tudi poskušala pobližje spoznati. »Na Švedskem je bilo prav hecno, kako se razpoloženje ljudi spreminja z letnimi časi. Pozimi, ko je večji del dneva tema, na ulici nihče ne pozdravi, poleti pa se ljudje odprejo in spremenijo,« je dejala. Ogledala si je tudi del severa države, ki je po njenih besedah zelo lep, ima neokrnjeno naravo, čisto pitno vodo in zrak, videla je tudi severni sij.
Lana Tivadar meni, da profesionalni plesalci v Sloveniji stežka dobijo pravo priložnost, zato se jih večina odpravi v tujino, kjer je več projektov, gledališč. »Prav zato je pomembno, da v Murski Soboti cenimo festival Fronta, saj k nam pridejo svetovno znani plesalci,« je povedala in dodala še, da že vrsto let pri izvedbi festivala pomaga, v prihodnje pa upa, da bo kdaj imela tudi priložnost nastopiti. Pred občinstvom v Murski Soboti se je predstavila na letošnji slovesnosti ob kulturnem prazniku in prejela lepe odzive.
V sodobnem plesu se izraža v različnih glasbenih slogih. »Največji užitek sodobnega plesa čutim v improvizaciji, saj menim, da je ta najbolj iskrena in težko zlagana. Ko improviziram, plešem na različne zvrsti, tudi na harmoniko, ker se mi zdi, da vsaka iz mene izvabi svojo različico.« Njena želja za prihodnost je čim več plesati na odrih različnih držav po svetu in delati z velikimi imeni koreografskega sveta. »To, da delaš, kar imaš rad, in ob tem vidiš še velik del sveta, je meni vse,« je jasna mlada plesalka. Za svojim delom ponosno stoji in čeprav vsakdani niso enostavni, jo ples izpopolnjuje in v njem uživa.
