Letošnji, drugi pohod so posvetili 80. življenjskemu jubileju akademskega slikarja Nikolaja Beera, ki je po rodu iz Križevec, in 150. obletnici izida prvega prekmurskega časopisa Prijatel. Najprej so v župnijskem domu v Križevcih odprli razstavo likovnih del Nikolaja Beera, ki zajema tudi izvode Evangeličanskega koledarja, za katerega je Beer vrsto let pripravljal naslovnico. Slikarjev opus je predstavila Irma Brodnjak Firbas iz Galerije Murska Sobota. Beerov opus je razpršen po celotni Sloveniji in tudi zunaj naše države, Galerija Murska Sobota pa je ena od tistih ustanov, ki ohranjajo njegovo dediščino. Čeprav že od 70. let prejšnjega stoletja živi na Izlakah v Zasavju, se pri ustvarjanju vedno znova vrača na rodno Goričko, predvsem h gorički zemlji. Glavni motiv njegovih del – večina jih je v tehniki olje na platnu – je torej krajina, med krajinskimi motivi pa je Brodnjak Firbasova ob zemlji posebej omenila drevo, ki ga umetnik skoraj poosebi. Kar se tiče figuralike, velja v Beerovih delih izpostaviti goričkega človeka, v zadnjih letih pa umetnik pogosto upodablja tudi (moška) gostilniška omizja. Poleg olj na platnu je v Beerovem opusu mogoče najti tudi risbe. Brodnjak Firbasova je opozorila na portrete ljudi, pri čemer so ti narisani do te mere, da je človeška podoba še prepoznavna, hkrati pa ob gledanju ne vemo natančno, ali se sestavlja ali razkraja, kar je ena od Beerovih tematik, minevanje. Umetnik je za svoj opus leta 2023 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Klaudija Sedar iz Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in Zavoda Primoža Trubarja je nato predstavila sodelovanje z Beerom pri pripravi Evangeličanskega koledarja. Publikacija ima zelo dolgo tradicijo in z majhnimi premori izhaja že dobrih 100 let. Leta 1976 se je začelo sodelovanje z Nikolajem Beerom, ki je pripravil prvo naslovnico za Evangeličanski koledar za leto 1977, zadnjo pa za leto 2024. Od takrat njegovo delo nadaljuje Igor Banfi. Na naslovnicah so Beerova likovna dela, na katerih so kot motivi v glavnem upodobljeni kronana glava, krščanske vrline, evangeličanske vrednote in lastnosti ter način človekovega življenja, veliko poudarka pa je dal tudi posebnim obletnicam, ki so jih praznovali evangeličani. Naslovnice Evangeličanskega koledarja tako nikoli niso bile le ovitek, ampak so dopolnjevale vsebino publikacije in imajo tudi simbolni pomen. Zbrani so si publikacije lahko ogledali tudi na razstavi.

Daniel Vidonja

Priložnostni recital

Po odprtju Beerove razstave je sledil približno deset kilometrov dolg pohod po Križevcih, ki je vodil od evangeličanske cerkve mimo Beerove rojstne hiše do Goričkih iž, od tam do Vidrinega centra Aqualutra, nato do križevskega jezera in med polji, travniki ter gozdovi spet do izhodišča. Ob vrnitvi je v cerkvi sledilo še odprtje razstave ob 150. obletnici izida prvega prekmurskega časopisa Prijatel. Na enajstih panojih, ki jih je pripravil Franci Just iz SDPPP, je ob Prijatelu, ki je prvič izšel 15. septembra 1875 v Budimpešti, predstavljen tudi njegov izdajatelj Imre Agustič. Ob tej priložnosti so člani SDPPP pripravili tudi recital, v katerem so se sprehodili skozi vsebino Prijatela in izpostavili nekaj zanimivih zapisov.