Maja Hajdinjak

V galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru so prejšnji teden odprli razstavo treh umetnikov – Mateja Čepina, Sandija Červeka in Gregorja Purgaja, ki so ji nadeli jedrnat naslov 3je. Zbrane je na odprtju pozdravila direktorica Splošne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani, razstavljajoče umetnike pa je predstavila direktorica Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas. 

Razstava je še eden od izrazov dobrega sodelovanja med obema galerijama, soboško in ljutomersko – zadnja po besedah Brodnjak Firbasove ponuja odličen in dovolj velik prostor, da se lahko predstavi izbor del posameznega avtorja, in je lahko tudi dobra odskočna deska za večje samostojne razstave v večjih galerijah.

Maja Hajdinjak

Pričujoča razstava nima rdeče niti, ampak je rdeča nit umetnost kot taka. Gre za medsebojno zelo kompatibilne avtorje, ki že dalj časa spremljajo delo drug drugega.

Matej Čepin (1977) prihaja iz Celja in je skozi leta razvil prepoznaven likovni jezik ter utrdil svoj status v polju slovenske sodobne umetnosti. Gre za izrazitega figuralika, ki slika malce nenavadne svetove. Njegova dela odslikavajo posebno atmosfero – v nekaterih trenutkih so gledalcu elementi zelo domači, drugič zelo tuji in vzbujajo občutek nelagodja. Gre za vdor nadrealizma, ki je v njegovih delih zelo očiten. Lahko govorimo tudi o svetovih, ki so bližje našim sanjam in domišljiji. Umetnik se zelo detajlno posveča naslikanim figuram, pogosto uporablja torzije, deformacije in razpotegnjenost, s čimer še dodatno oblikuje vzdušje v svojih delih. Ta so v osnovi v zemeljskem in sivem barvnem koloritu, ki ga presekajo zelo očitni barvni akcenti, zlasti oranžni in rdeči kot kontrapunkt, ki ustvarja dodaten suspenz.

Maja Hajdinjak

Aleksander (Sandi) Červek (1960) je letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, o čemer smo poročali v prejšnji številki, leta 2021 pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Tokrat v Ljutomeru ne predstavlja svojih monokromnih del, po katerih je zaslovel, govor je seveda o njegovih znamenitih črnih slikah, ki so začele nastajati že konec 80. let prejšnjega stoletja in nastajajo še danes, v zadnjih letih tudi v temno modrih, indigo odtenkih. Pri razstavljenih delih je umetnik uporabil povsem drugačen likovni pristop, odmaknjen od skrajno fizičnega in mentalnega postopka ustvarjanja črnih slik. Namesto tega razvija sproščen, igriv pristop, ki ga udejanja v barvah, s hitro gesto in brez obremenjenosti s skicami – motivi nastajajo neposredno na platnu, naslov slike pa se izriše sam po sebi, ko je delo dokončano. Čeprav ga občinstvo najbolj pozna po že omenjenih monokromnih delih, so bile barve v Červekovem ustvarjanju pomembne že vse od njegovih začetkov.

Kot je dejala Irma Brodnjak Firbas, je zato pomembno, da publika spozna tudi drugo plat Červekovega ustvarjanja oziroma da se osvetli ta izrazita dualnost v njegovem opusu, ki je v resnici ves čas prisotna.

Maja Hajdinjak

Gregor Purgaj (1981) pri svojem ustvarjanju ubira elemente, ki so zelo sveži in blizu grafičnemu oblikovanju, saj je tudi sam grafični oblikovalec, med drugim oblikuje uporabne predmete, kot so ovitki zgoščenk in podobno. Njegovo delo zaznamuje likovna igra variacij in ponavljanj, gre za sveže likovne uganke, ki gledalca aktivirajo. S svojo svežino je blizu tudi mlajšemu občinstvu, v delih je namreč zaznati urbani utrip, ki se približuje ulični umetnosti, čeprav Purgaj ni zgolj street art umetnik. V zadnjih letih namreč v svojem ustvarjanju kaže korenite spremembe in preboje.

»Vesela sem, da je ta trojica našla skupni jezik. Res je, da vsak ubira svoj likovni pristop, vendar razstava izpričuje nekaj zelo pomembnega, a ne samoumevnega – to sta medsebojno spoštovanje in kolegialnost. To je pri tej likovni trojici zelo očitno. Vsak od umetnikov sledi svoji smeri in ne podlega trendom ter vztraja pri tem, kar čuti kot notranjo nujo ustvarjanja,« je zaokrožila Irma Brodnjak Firbas. Razstava bo na ogled do 3. junija.

Maja Hajdinjak