Mestna galerija, ki počasi zapira svoja vrata.

To poletje še mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov Lindart in mednarodna likovna kolonija odlivanja v bron

Andrej Kuhar je prvi in do zdaj edini Slovenec z Michelinovo zvezdico. Po svoji dolgi delovni poti po tujini se je vrnil na rodne Petanjce. Je v pokoju, a ne more brez predpasnika in kuhalnice.

Ob zaključku 27. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci so organizatorji, Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci, v vaškem domu v Lipovcih pripravili priložnostno razstavo nastalih likovnih del.

V Melincih se s ciglarskimi dnevi spomnijo časov pred pol stoletja, ko so bili vaščani daleč naokrog znani po ročnem izdelovanju kakovostnih opek. Dneve so sklenili z ansamblom Modrijani.

V Pavlovi hiši v Potrni so pripravili otvoritev nove razstave, poimenovane Palme in trajnice. 

Med njihovimi uspešnicami so Mi plešemo, Crno–bijeli svijet, Sve je lako, kad si mlad, Ne zovi mama doktora, Pod sretnom zvijezdom mi smo rođeni, Zaustavite zemlju, Marina, Moj bijeli labude in Ružica. Kdo so? Prljavo kazališče. Tokrat na pomurskem športnem festivalu v Melincih. Ste bili tam?

Na drugem dnevu Folkarta, ki se odvija v sklopu Soboških dnevov, sta nastopila Ansambel plesov in pesmi Aytugan iz Republike Baškortostan, ki je avtonomna republika Ruske federacije, in Akademska skupina Beijing Dance Academy iz Pekinga. Ansambel iz Baškortostana so leta 2010 ustanovili študenti, ljubitelji ljudskega izročila na Državni univerzi v Ufi. Pekinška plesna akademija, znana kot »zibelka plesa«, pa je bila ustanovljena leta 1954. Zaradi vremena se je dogodek odvil v Gledališču Park.

Včeraj se je v sklopu Soboških dnevov na ploščadi pred gradom odvil Folkart, kjer sta nastopila Ansambel narodnih pesmi in plesov Koco Racin iz Skopja, ki deluje že več kot sedemdeset let, in Folklorna plesna skupina Inetnon Gef Pa'go iz Mikronezije, natančneje z otoka Agana Guam. Nastopa si je ogledalo številno občinstvo.

Okrog leta 1880 so v naše kraje prišli madžarski kupinarji, ki so trgovanje z jajci in perutnino prenesli na prekmursko prebivalstvo. Dejavnost se je najbolj zasidrala v Renkovcih, kjer so ljudje z lesenimi zaboji hodili po več deset kilometrov dnevno, nabirali živež in ga prodajali naprej za preživetje družine. Nekoč je bilo v vasi dejavnih približno 100 kupinarjev, leta 1956 pa so dokončno prekinili s to dejavnostjo, saj so se pojavile zadruge. Da pa bi spomin na dolgoletno tradicijo ostal, se je Kulturno društvo Anton Martin Slomšek Renkovci v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota odločilo za projekt zbiranja ustnega, pisnega in slikovnega gradiva. Dolgoletno zbrano delo so izdali v zborniku Staro jajce ma svoj glas in ga v vaško-gasilskem domu tudi predstavili. Članice društva Marija Štesel, Marija Magdič, Dragica Zver, Marija Balajc, Ana Felbar in Irena Cigut so ob dogodku prebirale o etnoloških posebnostih in šegah ter strnile zgodbe petih najbolj prepoznavnih renkovskih kupinarjih. Pri zbiranju gradiva sta sodelovala še Jelka Pšajd etnologinja in Tomislav Vrečič dokumentalist iz Pomurskega muzeja. Najbolj zaslužna za zbornik pa je predsednica društva Renata Zadravec. Na predstavitvi so domači pevci zapeli kupinarsko himno, župan občine Turnišče Borut Horvat pa je v kratkem nagovoru pohvalil vse, ki so sodelovali pri projektu. Ob tej priložnosti so odprli še vrata kupinarskega muzeja.

Galerija - Muzej Lendava je izdala knjigo Trden grad je naš Bog …, katere avtorja sta Maria Kepene Bihar in Zoltan Lendvai Kepe. Knjigo, v kateri je tudi veliko fotografij in dokumentarnega gradiva, sta podnaslovila Sakralna dediščina Lendave z okolico in narodnostnega območja.

Iz Pomurja prihaja veliko izjemnih in priznanih literatov, mnogi so prejemniki, tudi večkratni, literarnih nagrad, zadnja leta tudi finale izbora kresnikovega nagrajenca ne mine brez romanov, ki so jih ustvarili pomurski literati. Žal pa se redko pojavljajo literati iz mlajše generacije, ki bi stopali na literarni podij. Eden takih je pesnik, pisatelj in literarni kritik Denis Škofič iz Dolnje Bistrice, ki je nase opozoril že s svojim prvencem, pesniško zbirko Sprehajalec ptic, ki je izšla leta 2013 in bila nominirana za Jenkovo nagrado in kritiško sito.

Ljubitelji starodavnih kočij in konjeništva boste prišli na svoj račun. V dvorcu Rakičan so namreč včeraj odprli tridnevno prireditev »Razstavno-doživljajskega kočijaškega centra« z razstavo »Kočije skozi čas«. Ta je nastala v sklopu projekta Horse Based Tourism - HBT, ki je financiran iz programa Interreg Slovenija Madžarska. Nekaj včerajšnjih utrinkov smo ujeli v objektiv.

Na dvorišču Kompas shopa v Gornji Radgoni je Glasbena šola Gornja Radgona – GŠGR organizirala zaključno baletno-glasbeno predstavo, ki jo prirejajo ob koncu vsakega šolskega leta, poimenovano »Večer v mestu«. Moderator, prof. Andrej Tibaut je povedal, da je njegova  starša skozi  vso življenje družila glasba. Oče je kot mlad fant rad igral kitaro in poslušal Beatle, mama pa je rada pela, predvsem pesmi kultne Švedske Abbe, zato je današnji večer posvečen legendarnima glasbenima skupinama. Pod taktiriko prof. maestra Roka Volka je v članskem združenem orkestru GŠGR, ki ga sestavljajo harmonikarski, violinski, kitarski in pihalni orkester zaigralo skladbe the Beatles in Abbe čez sto glasbenikov. Zapeli so solisti, zaplesale učenke od prvega do šestega razreda baletne šole, nastopili učenci oddelka tolkal pod vodstvom profesorja in akademskega glasbenika-tolkalista, Dimitrija Averjanova, Številni obiskovalci so z bučnim aplavzom dokazali, da cenijo javno glasbeno šolo kar je potrdil tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki je v imenu županov občin UE Gornja Radgona ravnatelju mag. manag. Tomažu Polaku čestital za nepozaben večer v Gornji Radgoni, moderator Andrej pa se je zahvalil vsem nastopajočim, mentorjem sekcijam, vodstvu šole, skladatelju mag. Robertu Kampletu, ki je za združeni orkester GŠGR priredil vse slišane skladbe, balerini Manci Raušl Kodrič in neumornem umetniškemu vodji, dirigentu maestru Volku.

V lendavski gledališki in koncertni dvorani so v sklopu poletnih prireditev Poleti v Lendavo pozdravili poletje z odprtjem razstave, ki so jo naslovili Metuljeva krila, ter s predstavo za otroke uličnega gledališča Čupakabra.  

Na letnem odru gledališke in koncertne dvorane v Lendavi so pripravili slovesnost ob dnevu državnosti, sledila pa je baletna predstava članov Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki so jo naslovili Balet pod zvezdami. 

Ker je tudi Prekmurje zajel dež, smo nekoliko prilagodili današnji program Vestnikovega piknika. 

V Radencih se je že včeraj začel in danes zaradi razmočenega prizorišča tudi končal peti družinski festival Mačje mesto. Pretekla štiri leta je festival gostil več kot 190 nastopajočih. Vsako leto je festival pritegnil več in več ljudi, do zdaj ga je obiskalo nekaj več kot 5000 obiskovalcev. Organizatorji so pripravili spremljevalni program, poskrbljeno pa je tudi za kulinariko.  Več v tiskani izdaji Vestnika, v galeriji pa si oglejte nekaj utrinkov.

Prva poletna noč je bila v Murski Soboti festivalsko obarvana, začeli so se namreč tradicionalni Soboški dnevi. Sinoči so kot prvi na oder stopili domači raperji, in sicer Kristjan Kuhar, ki je že pri sedemnajstih letih izdal prvi samostojni album Raperski kroug, Benjamin Hozjan, ki je pred devetimi leti izdal prvenec Brez limita, in Vasja Vrebac. Za njimi je na oder stopila pop pevka Nika Zorjan, ki zadnja leta niza hit za hitom, njene skladbe so ene najbolj poslušanih skladb na slovenskih radijskih valovih. S skoraj 70 tisoč sledilci na družabnem omrežju Instagram pa je tudi ena najuspešnejših influencerk pri nas. Sledil je vrhunec večera. Na oder je namreč stopil priljubljeni Vlado Kreslin z Malimi bogovi ter Beltinško bando, pevec s črno kitaro se z etno in jazz ritmi poigrava že desetletja, ves ta čas pa je ostal v samem vrhu. V nadaljevanju je obiskovalce razvajala še primorska skupina Nesesari Kakalulu, ki bo to poletje izdala svoj drugi album.

Včeraj so v radenskem parku odprli vrata Družinskega festivala Mačje mesto.