Tradicionalno 59. Kurentovanje je v nedeljo na ptujske ulice privabilo 45.000 radovednih obiskovalcev, med njimi tudi predsednika republike in častnega pokrovitelja dogodka Boruta Pahorja. V povorki je sodelovalo 44 etnografskih skupin iz Slovenije, Avstrije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Slovaške in Srbije, približno 800 kurentov, pihalne godbe, osnovne šole ter številne druge karnevalske skupine. Obiskovalci so si lahko ogledali skoraj 2500 karnevalskih mask, ki so odplesale do dvorane, kjer so migale ob ritmih Ansambla Roka Žlindre in Polke reprezentance Slovenije. Nekaj utrinov si poglejte v galeriji.

Na Razkrižju, kjer so bili vedno branik slovenstva, tudi letos niso pozabili na dan maternega jezika.  

Ljutomerski Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v Ljutomeru pripravil 39. regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije.

V Lendavi je pust preganjal zimo na in ob letnem odru gledališke in koncertne dvorane. Ob maškarah iz Lendave in okolice so na prireditev prišli tudi koranti (kurenti) iz Markovcev.

V soboškem klubu Mikk je bila tradicionalna pustna diskoteka, ki je bila tako kot vsako leto razprodana. 

Kurenti iz Korant kluba Lasigovci v deželi ob Muri odganjali zimo, prinašali srečo, rodnost, dobro letino in mir.   

Člani in simpatizerji Kulturno turističnega društva Vaneča so se kot maškare podali po vasi. 

Borovo gostüvanje je stara pustna prireditev, ki je značilna predvsem za Prekmurje. A zadnja leta pri nas ta običaj počasi tone v pozabo, drugače je v Porabju, kjer so v vasi Sakalovci pripravili zabavno pustno poroko v opomin mladim.

Zakorakali smo v pustni čas, zato so šeme spet preplavile Pomurje. Sejmišče v Gornji Radgoni se je dobesedno spremenilo v dvorano mask. Študentsko-mladinski klub Klinka je pripravila Fašenk in ponovno spravila našemljene in zabave željne Pomurce na en kraj. Ne le v veliki dvorani, kjer so zbrane zabavali trije odlični bendi: Koala Voice, Big Foot Mama in Kingstoni, nadvse živahno je bilo tudi zunaj. Organizatorji niso pozabili na najizvirnejše maske, ki so se domov vrnile z lepimi nagradami. Utrinke sinočnjega večera si lahko ogledate v spodnji galeriji.

V tej vlogi je namreč Tanja Šimonka po poročanju medžimurskih medijev pred nekaj dnevi sodelovala na delavnem srečanju lendavskega župana Janeza Magyara pri županu medžimurske županije Matiji Posavcu in njegovih sodelavcih.

Ljudske pevke iz Žižkov že več let sodelujejo z družino Hren iz Srednje Bistrice pri prizadevanju za ohranjanje tradicije in kulturne dediščine kraja in okolice.

V Gledališču Park je bila v ponedeljek projekcija dokumentarnega filma o Vladu Kreslinu, Poj mi pesem. Film je režiral Miran Zupanič, oba - tako Kreslin kot Zupanič - pa sta v Mursko Soboto tudi prišla. Z obema je po filmu na kratko poklepetala Vida Toš, Vlada pa so izzvali in je nato še zapel - naslovno pesem filma, Poj mi pesem. Več pa v novi številki Vestnika in Pena.

Ob Prešernovem dnevu izšel nov letni zbornik Splošne knjižnice Ljutomer.

Varovanci Varstveno-delovnega centra Sonček Murska Sobota se tradicionalno mudijo na ptujskem pustovanju. Za letošnji norčavi čas so se odločili našemiti v časopise. Maske so si izdelali sami, na ta dogodek pa se pripravljajo dalj časa. Od doma so varovanci prinesli različne časopise in si iz njih izdelali klobuke in pregrinjala. Nekateri med njimi so izbrali prav Vestnik. So vam všeč? 

Knjižnica - Kulturni center Lendava je ob pomoči Občine Lendava izdala dvajseto številko multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua. Publikacija je izraz literarne ustvarjalnosti in kulturnega dogajanja v občini, zajema pa tudi raziskave zgodovine Lendave in okolice. Besedila so v slovenskem in madžarskem jeziku.

Plešejo prekmurske in porabske plese. Kakovost svojega dela so dokazovali tudi na regijskem in državnem srečanju

Da bi ponudili alternativo žalostnemu valjanju pustnih mask, kostumov in pripomočkov po omarah ter olajšali iskanje popolne šeme za letos, je iniciativa Rastišče v Mladinskem centru v Gornji Radgoni organizirala izmenjevalnico in izdelovalnico pustnih mask.

Za ohranjanje kakršnega koli odnosa – tudi partnerskega – se je treba truditi. Najbolj prav takrat, ko se ti najbolj ne da.

V okviru pogovornih večerov ob čaju, imenovanih Sledi – Ko sedanjost na(d)gradi preteklost, so v Domu starejših občanov Radenci (DOSOR) gostili dva prijatelja, ki ju združuje ljubezen do živali in pisateljevanja. Priljubljeno slovensko pisateljico in ustvarjalko Deso Muck ter patra in pisatelja Karla Gržana, ki pravi, da je biti srečen naša odločitev. Z obiskovalci sta delila zgodbe iz svojega življenja.