V Gledališču Park v Murski Soboti bo v soboto, 2. februarja, dobrodelna multimedijska gledališka predstava Project X. Zbrana sredstva bodo namenjena plesalki Martini Smodiš, da bi lahko dobila nov športni, prilagojen voziček. 

V Lendavi so v sredo odprli prenovljene prostore Centra Banffy, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti (ZKMN) na Glavni ulici v Lendavi. Pri prenovi prostorov, ki združuje galerijo, knjigarno, kavarno in prostore za druženje, so sredstva prispevali Republika Slovenija in Republika Madžarska, pomagali pa so še drugi. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček. 

Alja Hari, Matej Kovačevič, Maja Šebjanič, Sara Serec, Tanisa Lovenjak, Petra Gorza in  Maja Čuk iz Osnovne šole Gornji Petrovci so napisali pesmice ob jubileju Vestnika.   

Učenki 3.a razreda Osnovne šole Bakovci v nagradnem natečaju sodelujeta s pesmico, ki sta jo opremili še z risanimi podobami. Ajša Erjavec je napisala Sova na veji, Alina Felbar pa pesem Hiša Riša. Pesmi sta napisali tudi Hana Čagran in Nika Žižek iz 7.a. Tudi učenci 5. razreda, Živa Hanžekovič, Neška Glažar, Maja Bencak, Staša Černjavič, Taja Lukač in Jure Gomboši ter Kiara Katalinič iz 6. razreda so ustvarili nekaj izdelkov ob 70-letnici Vestnika. 

Brina Fartelj iz 8.b. in Kaja Tisa Janžekovič iz 9.a. Osnovne šole Puconci sta v okviru Literarno-novinarskega krožka napisali pesmi, nam ju poslali in tako sodelujeta v nagradnem natečaju ob Vestnikovem jubileju. 

Slovenija je država, kjer se veliko ljudi ljubiteljsko ukvarja s kulturo. Na ljubiteljstvu sloni tudi večina kulture na obrobju, ki se kaže in razvija v vseh smereh. Kulturniki pišejo, pojejo, plešejo, igrajo, nastopajo na gledaliških odrih. Z vsem tem se ohranja kulturna dediščina in izraža tudi utrip današnjega časa. Čeprav se kulturnim dejavnostim najlažje jemljejo sredstva, pa še posebno ljubiteljska dejavnost ne zaide zlahka v krizo. Prav nasprotno.

Pri 83 letih je še poln ustvarjalne moči in idej. Črpa iz svojih spominov, pripovedovanj drugih in zgodovinskega gradiva. Življenje Toneta Štefaneca se vse od mladosti prepleta s kulturo. Mnogi so mu že zgodaj priznavali nadarjenost za literarno ustvarjanje, vendar je večji del svojega pisanja v knjižno obliko prvič strnil po letu 2014 in knjige izdaja, odkar živi v Domu Janka Škrabana v Beltincih. V domu tudi vodi literarno skupino in ureja literarni zbornik Sledi časa.

Učenci 6. razreda Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana so ob Vestnikovem jubileju pri izdelavi dnevnikov domačega branja in bralne značke napisali spodnje izdelke. Preberite, kaj so ustvarili pri učiteljici Valeriji Dravec Donša.  

Gledališka skupina Kulturno-umetniškega društva Tišina je v kulturni dvorani v Črenšovcih izvedla gledališko predstavo z naslovom To imamo v družini, ki jo je režiral Bernard Kranjec.

Kulturno-umetniško društvo Jožef Košič iz Bogojine je v vaškem domu pripravilo prireditev z naslovom Folklorna, kuharska in ustvarjalni delavnici za otroke. Otroci so si skupaj s svojimi starši in mentorji delavnic ogledali tudi gledališko predstavo, ki so jo je pripravili na Osnovni šoli Fokovci.

Aktualna razstava del akademskega slikarja Franca Mesariča in njegov cikel Kopalci sta bila iztočnica, da so v Galeriji Murska Sobota pripravili strokovno predavanje z naslovom Motiv kopalcev v zgodovini likovne umetnosti. Predavanje je pripravila umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak in v uvodu dejala, da so se motivu kopalcev in kopanju različno posvečali že v davni preteklosti.

Janez Benčec Abraham, ki je bil rojen leta 1907 v Šalovcih, je kot mladenič med letoma 1930 in 1932 opisoval svoja občutja do mladenke Mariške, v katero je bil takrat zaljubljen. Ta občutja je zapisal v obliki ljubezenskih pesmi in pisem, ki so luč sveta ugledale v publikaciji Šalovske elegije, ki sta jo uredila Mark Krenn in Petra Bobovec Szabó, strokovno oceno avtorjevih pesmi pa je podal Karóly Horváth.

Tanja Zajc Zupan, ena najboljših citrark v Sloveniji, bo 26. januarja s svojim prefinjenim in emotivnim igranjem ogrela srca obiskovalcev Doma kulture v Ljutomeru. Glasbenica citre predstavlja kot moderen instrument največjih razsežnosti, s tem, ko je poustvarila največje popularne uspešnice vseh časov, pa je v slovenski glasbeni prostor vnesla svežino. 

Rezultati spletne ankete so pokazali, da je Beseda leta 2018 postala čebela. 

Vestnik bo februarja praznoval 70. rojstni dan. Skozi leta je doživel številne spremembe, ki jih je pokončno prestal in ostaja z vami tako v časopisni kot digitalni obliki. Ker smo vam hvaležni, da ste skozi vsa ta leta z nami, vam pripravljamo številna presenečenja. 

Eva Novak, učenka 4. a razreda Osnovne šole Bakovci je napisala pesem o fantu, ki ji je bil všeč. 

Učenka 4. a razreda Osnovne šole Bakovci Eva Žlebič je napisala pesem o različnih vrstah ljubezni, tudi do časopisa. 

Ob stoti obletnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom so v ljubljanski Knjižnici Bežigrad odprli razstavo Prekmurje 1919–2019. Pripravil jo je Amer Hajdarpašić in za to priložnost izbral in predstavil prekmurski jezik ter knjige in avtorje, ki prihajajo iz Prekmurja ali se s svojimi zgodbami vračajo v Prekmurje.

Kulturno-umetniško društvo Budinci je skupaj s porabskim Kulturno-turističnim društvom Andovci pripravilo tradicionalen pohod trej kralof na pouti po dolaj pa bregaj. Gre za označeno krožno pešpot, ki poteka med Budinci na slovenski strani meje in Andovci na madžarski strani meje, ob mejnih kamnih, kjer je nekoč tekla Železna zavesa. Tradicionalnega pohoda so se tudi tokrat udeležili številni pohodniki od blizu in daleč, bilo jih je okrog 250, med njimi tudi skupine pohodnikov iz različnih planinskih društev, in sicer iz Majšperka, Ptuja in Ruš. Udeleženci pohoda so se sprehodili skozi gozd, mimo mejnih kamnov, do nekdanje karavle, od tam pa so se podali do porabske domačije v Andovcih, kjer so jih pričakali domačini. Za tem so se podali na še zadnji del poti, do vaško-gasilskega doma v Budincih, kjer je bil sicer začetek pohoda, pred katerim so člani društva pripravili tudi žive jaslice. 

Izbrali smo za vas po našem okusu in videnju. Leto odličnih glasbenih albumov, manj dramatičnih filmov in bridkega slovesa legend z različnih področij.