Zveza Romov Slovenije je ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga obeležujemo 5. novembra, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravila seminar z naslovom Raziskovanje romskega jezika z vidika romologije. Praznik od leta 2015, ko je generalna skupščina Unesco sprejela pobudo Hrvaške in razglasila ta dan za svetovni dan romskega jezika, praznujejo v več kot 25 državah.
Prekmurskemu nastopu daje grenak priokus zgolj dejstvo, da Feri Lainšček in Vlado Žabot nista bila na seznamu avtorjev, ki so v Frankfurtu branili barve Slovenije.
Fotograf, glasbenik, profesor oblikovanja, art direktor je le nekaj njegovih oznak. Rojen je leta 1954 v Murski Soboti, a že desetletja živi v Beogradu. Je tudi sin prvega urednika Vestnika. To je Borut Vild.
Na Osnovni šoli (OŠ) Kuzma so pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije in v sklopu vseslovenskega tedna kulturne dediščine pripravili dan dejavnosti. Potekal je pod naslovom Rokodelstvo nekoč in danes.
V teh dneh človek brska po spominih in potem tudi po materialnih sledeh, h katerim ga vodijo spomini, na primer po fotografijah. Kot bi potreboval dokaze, da vse skupaj ni zgolj izmišljija, ki se je v glavi razbohotila skozi čas.
Drugi dan prireditve Ples noč čarovnic, ki letos v Dvorcu Rakičan poteka desetič, je privabil staro in mlado. Popoldan so organizatorji za obiskovalce pripravili srednjeveški in čarovniški program, kjer so prikazali življenje v srednjem veku, orožarstvo, mečevanje, pripravljene so bile različne delavnice. Zvečer so ozračje najprej ogrevali člani skupine Polkaholiki v šotoru in zasedba Romano Glauso na glavnem odru. Na grajskem dvorišču so nato na oder stopili še Maraaya, Severina in Rock Partyzani, v šotoru pa Weekend band. Fotografije je zbral Jure Kljajić.
V prostorih ormoškega gradu in kluba Unterhund se je pred kratkim končal 3. tridnevni Grossmannov festival fantastike in stripa. Glavna tema festivala je bila alternativna zgodovina, za katero velja, da je ena najbolj fascinantnih podzvrsti znanstvene fantastike.
Dobitnika nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico sta pisatelj Rok Tkavc in ilustratorka Sabina Šinko za Pručko. Kot piše v utemeljitvi, je slikanica naslovniško odprta, mladi bralec bo v njej začutil pomen otroške igrivosti in poguma, starejši se bo predajal odlično prikazani otroški logiki in njeni neverjetni nepredvidljivosti.
V Frankfurtu pravkar poteka 75. knjižni sejem, ki velja za največji knjižni dogodek na svetu. Letos je Slovenija častna gostja sejma, ker pomeni, da dobiva slovenska literatura prvič v svoji zgodovini svoj prostor v prestižni družbi svetovnega založništva.
Saša Šavel Burkart je direktorica Slovenskega kulturnega in informativnega centra (SKICA) Berlin, ki skrbi za promocijo slovenske kulture in umetnosti v Nemčiji in želi doseči prepoznavnost slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev.
V galeriji Ante Trstenjaka v Ljutomeru so odprli razstavo z naslovom Nevidne. Dela predstavljata Vika Potočnik in Brane Širca, ki sta se pred leti spoznala na festivalu RePannonia in ugotovila, da je njuno ustvarjanje po sporočilu sorodno. Dela je predstavila kustodinja Irma Brodnjak Firbas, ki sicer deluje v Galeriji Murska Sobota. Za avtorja in za dela pravi, da jima je skupno to, da sta empatična in jima ni vseeno za ljudi, ki jih tepe krivica. "Sledimo zgodbi o spregledanih, preslišanih, to je skupno sporočilo razstave." Potočnikova je ustvarila pretežno ženske figure, ki so visoke, vitke, elegantne in izkazujejo širok spekter čustev, od osamljenosti, žalosti, obupa, tudi upora in vztrajnosti. Figure so nastale iz gline in so v naravnih odtenkih. Dodatek figuram so materializirane sence v papirnati obliki, ki jih po besedah kustodinje lahko razumemo kot težnjo po svobodi ali puščanju sledi. Širca je figure v obliki silhuet iz fotografij, ki so nastale v Parizu, prenašal na napihljive vreče, ki se uporabljajo za zaščito med transportom različnega blaga. Figure od obeh so stilizirane, poenostavljene in brez identifikacijskih elementov. Potočnikova, ki sicer izhaja od Male Nedelje, je ob odprtju dejala, da vsako razstavo nekomu posveti. To je namenila prleškim ženskam, ki imajo pomembno vlogo, čeprav je njihova vloga pri kakšnih delih nevidna, ter svoji vasi. Več o razstavi v prihodnji številki Vestnika. Fotografije Ines Baler
