Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer je potekal mednarodni debatni turnir.

Dogodek je potekal v Korotanu

Iz Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci so nam poslali dve pesmici, ki sta ju napisala njihova učenca.

Eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, ki je rojen v Murski Soboti, je prejel nagrado Prešernovega sklada za projekte med letoma 2019 in 2022. Od leta 1991 je ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav in 23 filmov ter napisal številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre.

Ponosen Goričanec Nikolaj Beer, Prešernov nagrajenec, je v skoraj petih desetletjih delovanja ustvaril obsežen slikarski opus, osnovan na bogati osebni ikonografiji ter prepoznavni likovni govorici.

Našo redakcijo so ob spremstvu dveh profesorjev obiskali dijaki drugega letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, smer medijski tehnik. Ogledali so si lahko našo pisarno ter kako nastaja naš časopis, največ interesa pa so pokazali na področju grafičnega oblikovanja. Foto Jure Kljajić

V čitalnici Knjižnice Lendava so ob mednarodnem dnevu žena pripravili literarno-glasbeni večer z naslovom Ženske v kraljestvu literature.

V Domu kulture Ljutomer je potekal prvi samostojni koncert vokalne zasedbe Evridike.

V dvorani športno-rekreacijskega centra Gančani je tamkajšnji moški pevski zbor praznoval 40-letnico delovanja.

Primo Levi, Elie Wiesel in Imre Kertesz opisujejo čas v taborišču. Nekdanji taboriščniki niso imeli občutka, da je o tem smiselno govoriti, zato so to storili zelo redki.

V gornjeradgonskem Domu kulture so odprli razstavo fotografij Danija Mauka z naslovom Pogled v nebo. Čeprav prisoten na terenu predvsem kot reportažni fotograf in kronist skoraj vseh pomembnejših dogodkov v svojem kraju in okolici Dani Mauko ves čas vzporedno goji tudi izrazno fotografijo. Njegovo pozornost vzbujajo številna področja, izpostaviti pa velja krajinsko fotografijo. Svoje motive je v glavnem našel v domačem okolju in pri tem izdatno izkoristil prednosti takega fotografiranja, saj mu je poznavanje lokacij močno olajšalo izbor motivov, prisotnost v vseh letnih časih, delih dneva in v vseh vremenskih pogojih pa omogočilo, da je naredil zavidljivo kolekcijo občutenih krajinskih fotografij, pri katerih ne moremo spregledati pomembnega, mogoče celo najpomembnejšega elementa – neba. To je prikazano v celi paleti od »kičasto lepih« sončnih zahodov do jutranjih meglic ob reki Muri, od poletnih neviht do zimske mrzle jasnine, od dežnih kapljic do snežink ... Njegovo delo je na odprtju predstavil Ivo Borko, predsednik Foto kluba Proportio Divina. Fotografije Branko Veren, Dani Mauko

V mestu ob Blatnem jezeru se bodo zvrstili številni festivali in drugi dogodki.

Za mnoge Lendavčane je bilo vinogradništvo način preživetja, pomemben dodatni dohodek v družinski blagajni, hobi ali celo poklic.

Dušan Mukič je novinar, pisatelj, pesnik in prevajalec, ki svoje življenje posveča bogatenju porabskega jezika. Čeprav je otrok porabskih Slovencev, v Porabju ni nikoli živel, tudi s porabščino se je srečeval le občasno in se je je moral priučiti. O svoji slovenski identiteti ne dvomi več, tudi zato čuti poslanstvo do tega, da bi porabščino čim bolj ohranil.

V razstavnih prostorih lendavskega gradu so odprli deveto Mednarodno fotografsko razstavo Pannonia Reflections 2022.

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so razglasili Slovenko leta 2022. Letos so ga bralke in bralci dodelili igralki Mileni Zupančič.

Snovno in nesnovno bogastvo pokrajine je predstavila etnologinja Jelka Pšajd

V hotelu Ljutomerčan, nekdanjem hotelu Jeruzalem, ki ga novi lastnik namerava v letošnjem letu popeljati na pot nekdanje slave, so odprli razstavo likovnih del mednarodno uveljavljenega slikarja Mira Peršolje. Peršolja, ki sicer živi in ustvarja v Milanu, ima korenine v Gornji Radgoni, od koder je bila njegova mama. V Slovenijo se je s svojimi deli vrnil po več letih, sicer pa razstavlja v različnih državah Evrope in sveta. Izpostaviti velja, da je za svoje ustvarjanje bil nagrajen na beneškem in firenškem bienalu. Peršolja je v Ljutomeru preživel pet mesecev in ustvaril serijo slik v mešani tehniki akrila in stekla v svojem prepoznavnem izrazu. Kot je bilo povedano, so njegova dela lahko opazovalcu všeč ali pa ne. Pri ustvarjanju se je Peršolji pridružila mlada likovna pedagoginja Anita Škrlec s Ptujske Ceste, ki jo pri ustvarjanju privlači igra barv in njihov vpliv na gledalca, prav kakor Peršoljo. Ob njegovih so tako na hodnikih hotela razstavili tudi nekaj njenih del. Razstavo sta skupaj s Peršoljo odprla državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež ter županja Občine Ljutomer Olga Karba. Več o tem, kako Miro Peršolja vidi odnos naše države do umetnikov, pa v prihodnji številki Vestnika. Fotografije Maja Hajdinjak

Dober dan sicer ni edina besedna zveza, katere uporaba drastično upada. Njena močna konkurenca sta še »hvala« in »prosim«, povsem na vrhu te neslavne lestvice pa sta po mojem občutku »oprosti« in »zmotil sem se«.