V petek je v Murski Soboti potekal stand up dogodek, na katerem so zbrane do solz nasmejali komiki Marko Žerjal, Aljaž Poredoš, Andrej Bajič Bakreni, David Gorinšek in Rok Škrlep. Fotografije je za vas zbral Loris Cipot.

Zigi Omerzel iz Ljubljane je dijakinja četrtega letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Marca letos se je na Ravnah na Koroškem udeležila državnega tekmovanja v pisanju filozofskega eseja, saj je filozofija njena strast, kot enega od predmetov jo bo opravljala tudi na letošnji splošni maturi. Za esej, ki je nosil naslov Tako kot orel v živalskem vrtu ni uspel kot orel, tudi človek, ki ne živi v skladu z vrlinami, ni uspel kot človek, je prejela zlato priznanje, kar ji je prineslo udeležbo na svetovni filozofski olimpijadi v Grčiji. O doživetjih in občutjih je zapisala spodnje razmišljanje.

Bralna značka letos praznuje že 63 let. Njen namen je spodbujati učence k branju, razvijati in dvigati bralno kulturo ter vzgajati mlade bralce z željo, da bi po knjigah posegali tudi kasneje v življenju.

V regijskem promocijskem centru Expano so ob 40. obletnici Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček (Zveze Sonček) odprli razstavo Vse roke so pomembne - moje in tvoje.

Zbirka obsega 12 pesmi, opremljenih z notami, akordi in ilustracijami

Knjižnica pod krošnjami bo v 19. sezoni potekala v 16 krajih po Sloveniji in zamejstvu. Razvejana mreža bralnih prostorov na zelenih javnih površinah k branju knjig vsako sezono pritegne številne domače in tuje obiskovalce vseh starosti. V petek jo bodo odprli v Ljubljani in nato postopoma še v drugih krajih in mestih.

Vizionarja je prejel za svojo fotografsko stvaritev.

Minuli konec tedna je bilo pestro v Šalovcih, saj je na Eko-socialni kmetiji Korenika potekal Eko festival. Dogodek je privabil lepo število obiskovalcev z bližnje in širše okolice, ki so si med drugim lahko pobližje ogledali tudi nastajanje novega terapevtskega vrta. Obiskovalci so se lahko udeležili različnih delavnic, tako so se lahko preizkusili v vrtnarjenju, folklori, pripravi tradicionalnih prekmurskih jedi, najmlajši pa so še posebej uživali v lončarjenju. S svojimi glasbenimi prispevki so jih kratkočasili pevska skupina Mavrica in učenci Osnovne šole Šalovci, ki so z zvokom harmonike poskrbeli za dodaten občutek domačnosti. Za val smeha je z dramsko igro poskrbelo Zavetišče za brezdomne osebe Murska Sobota, zavrteli pa so se plesalci Folklornega društva Vrbe Rogašovci. Ob zaključku kulturnega programa so s torto simbolično obeležili 20. obletnico društva Mozaik.

Nahaja se na Dolnji Bistrici, rojstnem kraju Ferda Godine.

Delujejo v sklopu Kulturnega društva Anton Krempl Mala Nedelja.

Na ogled bo do 17. junija.

V prvem nadstropju lendavskega gradu je Galerija-Muzej Lendava ob mednarodnem muzejskem dnevu odprla stalno razstavo z naslovom Lendava z okolico in narodnostno območje.

Točno opoldne so maturantje zaplesali na Slovenski ulici. Dijaki so se zavrteli ob spremljavi Straussove četvorke iz operete Netopir ter se tako poslovili od srednješolskih klopi. Pod okriljem Plesne zveze Slovenije, ki je koordinator projekta European Quadrille Dance Festival, so maturantje zaplesali v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Velenju, Ajdovščini, Lendavi, Ljutomeru, Postojni, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Tolminu, Slovenskih Konjicah, Sežani, Šentjerneju, Mirni, Litiji in na Ptuju ter v 25 krajih v Srbiji, na Slovaškem, Madžarskem, v Severni Makedoniji in Črni gori. Utrinke je ujel Jure Zauneker.

Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Murska Sobota je v Gledališču Park organizirala regijsko revijo otroških plesnih skupin. Na Plesnih vizijah je zaplesalo 17 otroških skupin, od tega so nastopile tudi tri iz Pomurja. Plesna skupina vrtca Manka Golarja iz Gornje Radgone je zaplesala Rojstvo apokalipse, Vrtec pri Osnovni šoli dr. Antona Trstenjaka Negova je priredil predstavo Nočna mora, Hotiške ribice Kulturnega društva Hotiza pa so se predstavile s Plesom ribic. Utrinke je ujel Jure Kljajić

Klub ormoških študentov že sedmo leto zapored prireja enega večjih študentskih celodnevnih dogodkov Zbudi se, Ormož, ki bo potekal 27. maja v Mestni grabi.

Na slovesnosti v evangeličanski cerkvi Dobrega pastirja Jezusa v Moravskih Toplicah so v duhovniško službo umestili Primoža Kumina, ki je tako v tamkajšnji fari tudi uradno nasledil lani preminulega prvega škofa Evangeličanske cerkve na Slovenskem in častnega škofa Gezo Ernišo. Kumin, ki je pred zborom duhovnikov, gosti iz pobratene evangeličanske cerkve iz Bad Uracha v Nemčiji, škofom Leonom Novakom , inšpektorjema in drugimi navzočimi v do kotička napolnjeni cerkvi podal zavezo, da bo duhovniško službo opravljal v zvestobi in resnični ljubezni, je tako postal že sedmi duhovnik moravske gmajne v njeni več kot stoletni zgodovini. Nov duhovnik, ki je bil pred tem vojaški kaplan, je v svoji prvi pridigi po inštalaciji med drugim priznal, da stopa v velike čevlje, a se zaveda odgovornosti do gmajne ter z veliko hvaležnostjo sprejema nove naloge. "Z veseljem znova odkrivam stopinje, po katerih je stopal velik mož pred menoj in veliko dela me še čaka. Vem pa, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bo ta gmajna živela, dihala z vsemi pljuči in z vsem kar ima," je napovedal Kumin. Utrinke s slovesnosti, ki je bila prežeta s čustvi in v veliki meri tudi s počastitvijo spomina na pokojnega Ernišo, je zbral Jure Kljajić.

V telovadnici Osnovne šole III Murska Sobota je minulo soboto potekala tradicionalna in jubilejna, že 25. revija pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS). Na prireditvi, ki so jo z pozdravnimi nagovori odprli murskosoboški župan Damjan Anželj, Rudolf Kulič, predsednik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota in Peter Bršek, predsednik ZDIS, so se predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije. Dogodek je spremljal naš fotograf Jure Zauneker.

Na območnem srečanju odraslih pevskih zasedb v Turnišču sta nastopila dva pevska zbora in tri pevske skupine.

Na Osnovni šoli Beltinci so učenci devetih razredov, ki obiskujejo izbirni predmet Likovno snovanje 3, ustvarjali posebno vrsto umetnosti, tako imenovano skrito poezijo oziroma "blackout poetry."