Feminizem je še danes teorija in praksa, ki je številnim ženskam omogočila in jim še vedno omogoča, da izboljšajo svoj individualni položaj
Odprli so ga z improvizirano predstavo
Kresnika za najboljši roman leta je prejel Roman Rozina za Sto let slepote, v katerem opisuje rudarske revirje 20. stoletja. Nagrado podeljuje medijska hiša Delo in je vredna 7000 evrov bruto. Kresnika so podelili dvaintridesetič.
Nocoj na kresni večer bodo na ljubljanskem Rožniku razglasili dobitnika kresnika, Delove nagrade za najboljši roman minulega leta. Med peterico finalistov za dvaintridesetega kresnika sta tudi Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta in Andrej E. Skubic z romanom Krasni dnevi,
Mladinska centra iz Gornje Radgone in avstrijske Radgone (Bad Radkersburga) sta pri mostu prijateljstva pripravila drugi festival Bad RADgona, ki je potekal pod geslom "brezmejni", in katerega namen je povezovanje ljudi obeh mest ter poudarjanje njihovega prijateljstva s pomočjo glasbe in umetnosti.
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so sinoči predstavili eno najobsežnejših in najpreglednejših del, ki se navezuje na zgodovino Prekmurja, strokovno monografijo Pregled zgodovine Prekmurja.
V sodelovanju z Radgonskimi goricami je Tamara Vogrin polepšala podobo treh stavb v Gornji Radgoni.
Včeraj je bila v Gledališču Park slovenska premiera risanke Prava Pepelka, prenovljene različice vsem poznane pravljice, ki predstavlja zgodbo o deklici in leseni nogi. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo, ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu. Gre za prvo od šestih epizod v seriji Zvite pravljice, ki znane zgodbe ter junake in junakinje prilagajajo sodobnim časom in temam. Namen Zvitih pravljic je uporabiti izgubljene nauke starih pravljic kot orodje, ki otroke uči sprejemati in razumeti drugačnost. S predstavitvijo določene stigme znotraj znanega pravljičnega narativa se spodbuja pogovor o tej tematiki in uči destigmatizacije, so zapisali v Inštitutu za transmedijski dizajn. Glasba, liki in druge ilustracije v Pravi Pepelki so nastali po navdihu ilustracij in zgodb pomurskih otrok, ki so sodelovali na delavnicah Zvitih pravljic pod vodstvom Nine Cigüt in Sare Božanić. Zadnja se je podpisala tudi pod režijo, scenarij je delo Dore Vagić, za zvok in glasbo je poskrbel Matej Končan - Kleemar, za kompozicijo Igor Štikić, za animacijo Timon Leder, za umetniško vodstvo, oblikovanje likov in ozadja pa Dalibor Kazija. Fotografije je posnel Jure Zauneker.
V svojem novem romanu Zvezdna karta (Založba Goga), s akterim je med finalisti za nagrado kresnik, pisatelj, pesnik, scenarist, esejist, urednik in fotograf Dušan Šarotar, rojen v Murski Soboti, nadaljuje pripoved o soboških in prekmurskih Judih ter tematizira enega najtemnejših trenutkov zgodovine.
V sklopu Poletne muzejske noči je Galerija-Muzej Lendava na lendavskem gradu odprla tri razstave: dve stalni etnološki razstav s skupnim naslovom Multikulturna pokrajina in likovno razstavo Kristine Rutar z naslovom Vanitas. Ob tem so si ves dan lahko obiskovalci ogledali vse njihove stalne in občasne razstave. Društvo Kaleido je pripravilo delavnico za otroke Ujeti metulj Štefana Galiča, večer pa so popestrili še s koncertom kitarista Dušana Stojanovića.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota so ob 90. letnici rojstva akademskega slikarja Ladislava Danča pripravili spominsko razstavo umetnikov del, ki jih hrani njegova vdova Francka Danč. Razstavljena dela na papirju so delček zapuščine in predstavljajo umetnikove ustvarjalnosti iz predakademskih, akademskih in poznejših ustvarjalnih let. "Za razstavo sem izbrala tista umetnikova dela, ki so me še posebno nagovorila,« pravi avtorica razstave in umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek. Razstavljeno je tudi letos restavrirana delo z naslovom Kompozicija iz leta 1963 iz zbirke pomurskega muzeja. Poleg tega pa si lahko ogledate nekaj pisem, oblikovalskih izdelkov, reklamnih oglasov, ki so bili objavljeni v Vestniku in še drugo. Danč je bil član znamenite skušine DHLM, ki je v Pomurje v prvi polovici 70-tih prinesla sodobne likovne smernice. Naj spomnimo, da je njegova velika kovinska skulptura Gorička krajina iz leta 1963 našla mesto na zahodni strani poštne stavbe v Murski Soboti.
V Parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru so včeraj obeležili 100. obletnico Pihalnega orkestra Ljutomer, ob tem pa počastili tudi prihajajoči dan državnosti. Povezovalec programa Branko Hrga je zbranim prenesel besede slavnostnega govornika Igorja Teršarja, sekretarja na ministrstvu za kulturo, ki je zbolel. Pihalni orkester Ljutomer ima bogato zgodovino. Ustanovljen je bil leta 1922, prvi dirigent oz. kapelnik pa je bil Franc Zacherl. Ob 30. obletnici so člani orkestra dobili prve uniforme, obletnico pa počastili z vzponom na Triglav. Ta podvig jim je uspel celo z instrumenti in tako so bili prvi orkester, ki je zavzel vrh Triglava. Od leta 2019 orkester vodi Boštjan Lašič. Leta 2021 je orkester pridobil status društva v javnem interesu na področju kulture, kar je dokaz uspešnega in prepoznavnega delovanja orkestra na regionalnem in nacionalnem nivoju. Več v prihodnjem Vestniku. Fotografije je posnela Vanesa Jaušovec.
V drevoredu mestnega parka v Murski Soboti je potekal letošnji drugi Sprehod ob glasbi, ki ga je organiziral Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. Zbrane obiskovalce je v senci pod krošnjami dreves z bogatim glasbenim repertoarjem razvajala pomurska glasbenica Julija Fajhtinger. Utrinke s koncerta je zbral Niko Časar.
Organizatorji so tokrat na prireditvi v Hrvaškem kulturnem centru Zrinski v Lendavi povezali dva tradicionalna dogodka: Medžimurski sejem in predstavitev kulturnih društev Medgeneracijsko sožitje med društvi.
Občina Radenci je tudi letos organizirala družinski turistični festival Mačje mesto. Ta se je z dopoldansko otvoritveno slovesnostjo začel včeraj v radenskem parku. Na mačjem odru v že osmi izvedbi festivala je ob tej priložnosti potekala otroška predstava Škratek prijateljček, zvrstile so se številne glasbene točke, potekala pa je tudi podelitev nagrad literarnega natečaja Sanj so velika skleda. Na otvoritvi je bil Dani Mauko, ki je v fotoaparat ujel utrinke dogajanja.
Slovenski muzeji danes obeležujejo poletno muzejsko noč, ki je letos že 20. po vrsti. V največji promocijski akciji slovenskih muzejev in galerij sodeluje 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob. Letos prvič sodeluje 11 ustanov, ob muzejih in galerijah tudi arhivi in univerze s svojimi razstavnimi programi.
V prostorih Zveze kulturnih društev Lendava so odrli razstavo likovnih del, ki so nastala na likovnih delavnicah. Po odprtju razstave je sledil še literarni večer, na katerem so avtorji brali svoje pesmi in odlomke iz proznih del.
Na 57. Festivalu Borštnikovo srečanje, kjer je veliko nagrado za najboljšo predstavo prejel Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, Borštnikov prstan Ivo Barišič, je eno od nagrad za najboljšo igro prejel igralec Vladimir Vlaškalić, ki je prvič stopil na gledališki oder v Murski Soboti.
V Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici je tamkajšnji Vrtec Sonček pripravil zaključno prireditev, na kateri so se poslovili tudi od otrok generacije 2016, ki jeseni vstopa v šolske klopi. Kulturni program, ki so ga pripravile vzgojiteljice skupaj z otroki iz vseh sedmih vrtčevskih skupin, je zaznamovala glasbeno-gibalna dramatizacija z naslovom O goskici, ki se je učila peti, v glavni vlogi pa so bili otroci, ki se poslavljajo od vrtca. V drugem delu prireditve je sledila predstavitev projektov, v katerih so otroci v vrtcu sodelovali v tem šolskem letu, ter ogled projekcije utrinkov iz vsakdanjega vrtčevskega dogajanja, zbrane pa so med drugimi nagovorili tudi ravnatelj in pomočnica ravnatelja vrtca ter župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Sklepni del dogodka je bil ogled razstave V našem vrtcu, ki je postavljena v avli kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici. Utrinke z dogodka je v svoj objektiv ujela fotografinja Vanesa Jaušovec.
V evangeličanski cerkvi Martina Luthra Murska Sobota so danes pripravili 54. shod Evangeličanske humanitarne organizacije – EHO Podpornica. Hkrati so se spomnili 100. obletnice ustanovitve samostojnega seniorata Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji in 75. obletnice ustanovitve superintendenture na avstrijskem Štajerskem. Bogoslužje sta vodila škof mag. Leon Novak in superintendent mag. Wolfgang Rehner, ki sta poudarila pomen povezovanja vernikov. Po bogoslužju so Novak in Rehner skupaj z Eliejem Rosenom, predsednikom Judovske skupnosti Gradec iz Avstrije in Judovske skupnosti Slovenije, pri obeležju, kjer je nekoč stala soboška sinaoga, položili venec v spomin na nekdanje židovske someščane. Sledilo je druženje na Luthrovi ploščadi v Murski Soboti, v popoldanskih urah pa se srečanje s kulturnim programom nadaljuje v avstrijski Radgoni. Fotografije A. Nana Rituper Rodež
