Arhiv KKC Lendava

Ob tednu splošnih knjižnic so v Knjižnici - Kulturnem centru (KKC) Lendava predstavili 27. številko revije Lindua, ki tako kot prejšnje prinaša številne eseje, študije, kritike, literarna dela, recenzije in druge zanimive prispevke.

Med prispevki v slovenščini sta intervjuja s sedanjim in nekdanjim direktorjem Galerije - Muzeja Lendava Dubravkom Baumgartnerjem in Francem Geričem ter z nadarjeno mlado balerino Brino Gerebic iz Doline. Franci Just je napisal strokovni prispevek o prvem prekmurskem časopisu Prijatel, ki je izhajal med letoma 1875 in 1879, Franc Koren pa je pisal o skrivnostnem srebrnem novčiču, kovanem v Lendavi v času vladavine kralja Matije Korvina leta 1468.

V zborniku je tudi prispevek Ines Varga o vlogi knjižnic pri spodbujanju bralne kulture, Judit Zagorec Csuka je predstavila razstavo slik Save Stojkova, ki je bila na ogled v Lendavi, v zborniku najdemo tudi razmišljanja dijakov DSŠ Lendava o moči umetnosti. Vanda Kovač iz Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju je napisala prispevek ob 100. obletnici naselitve vasi Pince-Marof, ob tej priložnosti so v društvu namreč izdali zbornik Pince-Marof: 1925–2025. Najdemo še prispevek Franca Horvata Meštroviča o 60-letnem sodelovanju športnih društev iz lendavske občine in madžarske županije Zale.

Med avtorji literarnih prispevkov, proznih in pesniških, so Judit Zagorec Csuka, Bela Szomi, Zlatka Frajzman - Pupa, Olga Paušič, Matija Horvat, Lajos Bence, Janja Magdič, Rajko Stupar in Manca Noč Oletič.

Posnetek zaslona

Sploh prva javna objava

Morda namenimo nekaj še nekaj vrstic skrivnostnemu srebrnemu novčiču. Kot v prispevku piše Franc Koren, da čeprav doslej nimamo trdnih dokazov, da je bil omenjeni novčič leta 1468 kovan v Lendavi, obstajajo tehtni razlogi za to. Novčič je v obtok prišel v začetku omenjenega leta, njegovi oblika, velikost in napisi so bili enaki kot pri vseh drugih kovancih, ki so prihajali iz državnih kovnic.

Kovanci so se razlikovali le po oznakah, pri čemer je prva zmeraj označevala kovnico, v tem primeru Dolnjo Lendavo, katere oznako so lendavski grofje Banffyji uporabljali od leta 1441, ko so pridobili pravico kovanja denarja. Oznaka na nasprotni strani podobe Marije z detetom na kovancu je v večini primerov označevala izdajatelje kovanca – v tem primeru so vkovani stilizirani bikovi rogovi kot zaščitni znak grba Banffyjev. Kovnica je bila verjetno v prostorih lendavskega gradu.

Avtor prispevka je ob tem poudaril, da je v tem obdobju ključno pravico kovanja denarja na Ogrskem imel kralj v svojih natančno določenih kraljevih kovnicah po različnih delih kraljestva, po navadi so bile te v bližini rudnikov srebra ali zlata. Kje so bili posamezni kovanci kovani, se je vedelo po začetnicah mest (npr. B kot Buda, Budimpešta). In prav tu se pojavlja vprašanje, kako so lahko Banffyji kljub prepovedi in drakonskim kaznim tako pod vladavino kralja Ladislava V. kot pod vladavino Matije Korvina kovali denar. To so počeli predvsem za avstrijskega kralja Friderika III., na kar nakazuje pismo kralja iz leta 1467.

Še o srebrniku: kot navaja avtor, je ta sila redek, v splošni numizmatični literaturi se praktično ne pojavlja. Edini znani primerek, ki ga je znani zbiralec doslej odkril, je v lasti člana predsedstva Madžarskega numizmatičnega društva Csabe Nagyja iz Pecsa, ki prav tako zagovarja trditev, da je ta bil kovan v Dolnji Lendavi, v omejeni količini za posebne zasluge kralju Matiji Korvinu. Ob omenjenem obstaja še nekaj novčičev, katerih kovnica ni znana oziroma še ni določena. Ti imajo prav tako začetnice, ki ne ustrezajo nobeni kraljevi kovnici in so prav tako sila redki.

Posnetek zaslona

V zvezi z dotičnim novčičem velja omeniti še, da je Matija Korvin imel posebno vez z Nikolajem III. Banffyjem, saj je kar nekajkrat prespal v Dolnji Lendavi in leta 1476 celo osebno na lendavskem gradu prevzel svojo nevesto Beatrice Aragonsko, ki mu jo je pripeljal in formalno izročil prav Nikolaj. Ta dogodek je eden najbolj znamenitih zgodovinskih trenutkov, povezanih z Lendavo, in poudarja njen pomen v srednjeveški diplomaciji ter povezavah med evropskimi kraljestvi. Ob koncu še ta zanimivost: ta kovanec je v pričujoči reviji Lindua sploh prvič javno predstavljen. Avtor naj bi dovoljenje lastnika za objavo fotografije dobil šele po treh letih druženja in nagovarjanja.