Profimedia

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu opozarja na škodljive učinke hrupa na sluh, zdravje in kakovost življenja. Največje tveganje predstavlja hrup cestnega prometa, med posledicami čezmerne izpostavljenosti hrupu pa navajajo vznemirjenost, stres, slabšo koncentracijo in motnje spanja. Poškodbe sluha v zelo kratkem času lahko povzroči izpostavljenost visoki glasnosti hrupa, kot so poki petard in podobni zvoki. Manjše poškodbe sluha lahko nastajajo tudi ob obiskih glasnih koncertov in prireditev.

Tomaž Primožic/FPA

Kot so zapisali na NIJZ, se poškodb ljudje v takih primerih ne zavedajo takoj, se pa kopičijo in jih ni mogoče več popraviti. Izguba sluha vpliva na počutje in vsakdanje delovanje, raziskave pa povezujejo izgubo sluha s socialno izolacijo, depresijo, večjim tveganjem za padce in z upadom kognitivnih sposobnosti.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je velik del mladih izpostavljen tveganju za okvaro sluha zaradi poslušanja glasne glasbe v prostem času. Izpostavljenost hrupu povečuje tudi tveganje za tinitus. Ta se kaže kot zvonjenje, brenčanje ali šumenje v ušesih ali glavi brez zunanjega vira zvoka, pri čemer se včasih umirijo, v nekaterih primerih pa vztrajajo dalj časa. Pogosti sprožilci so koncerti, glasni dogodki in drugi viri močnega hrupa. Pri izrazitih težavah je smiselna obravnava pri specialistu.

Unsplash

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da je izgubo sluha zaradi hrupa mogoče preprečiti, pri čemer je treba zlasti zmanjšati glasnost, kjer je možnost hrupa. Ušesni čepki, ki jih je mogoče kupiti v lekarni, so po navedbah NIJZ enostavna rešitev. Zaščita je smiselna na koncertih, festivalih, motošportnih dogodkih, nogometnih tekmah, na streliščih ter pri delu z glasnimi stroji in orodji.