Računsko sodišče pod drobnogled vzelo prvo polno leto soboške občine pod Damjanom Anželjem
Državni revizorji v pregledu poslovanja občine za leto 2023 odkrili večinoma le manjše birokratske spodrsljaje in bizarne nepravilnosti pri transferjih.
Murskosoboški župan Damjan Anželj je imel to "srečo", da si je že na manj kot polovici krstnega mandata prislužil obisk državnih revizorjev. Poročali smo namreč, da je računsko sodišče julija lani sklenilo revidirati pravilnost dela poslovanja Mestne občine Murska Sobota za leto 2023, torej za prvo polno leto Anželjevega županovanja. Najverjetneje je šlo za eno izmed rednih "naključnih" revizij, saj zakon Računskemu sodišču kot najvišjemu organu kontrole javne porabe v državi vsako leto nalaga pregled ustreznega števila mestnih in drugih občin.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja soboške občine v letu 2023 na področjih plač in drugih izdatkov zaposlenim, vzdrževanja občinskih cest, javnih naročil pri investicijskih odhodkih, tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter drugih področij poslovanja (uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti in splošna proračunska rezervacija).
In kakšno mnenje je dobila edina mestna občina v regiji? Mnenje s pridržkom – torej ne dovolj dobro za pozitivno oceno, a tudi ne tako slabo, da bi bilo negativno. Po ugotovitvah Računskega sodišča občina ni poslovala v skladu s predpisi in pogodbenimi določili v nekaj primerih: pri plačah in drugih izdatkih zaposlenim, vzdrževanju občinskih cest, javnih naročilih, transferjih ter razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije.
Kaj točno je bilo narobe?
Večinoma gre za manjše birokratske in tehnične nedoslednosti. Na področju plač in drugih izdatkov zaposlenim občina dvema uslužbencema ni izplačala dodatka za magisterij (711 evrov), štirim pa je neupravičeno priznala dodatek za sobotno delo (1.436 evrov), čeprav sobota zakonsko ni dela prost dan. En uslužbenec je hkrati za iste naloge prejel nadure in delovno uspešnost (265 evrov), kar je zakonsko prepovedano. Direktorici mestne uprave Mileni Vöröš ni bil ločeno izkazan znesek za redno delovno uspešnost, trem uslužbencem je bila odpravnina preplačana (2.248 evrov), dvema pa podplačana – eni ob upokojitvi (1.248 evrov), drugi ob odpovedi pogodbe (2.711 evrov).
Pri vzdrževanju občinskih cest občina pred sklenitvijo pogodbe z lastnim javnim podjetjem Komunala ni izkazala vseh pogojev za t. i. »in-house« naročilo (721.403 evrov). Prav tako ni izdelala letnega plana razvoja in vzdrževanja cest, izvedbeni program rednega vzdrževanja in programi zimske službe za sezoni 2022/2023 in 2023/2024 pa so bili pripravljeni prepozno. Tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na tem področju ni bilo popolno. Spomnimo, da je mestni svet ravno na zadnji seji – tudi zaradi ugotovitev revizorjev – sprejel letni plan razvoja in vzdrževanja cest.
Na področju javnih naročil pri investicijah je občina v treh primerih pogodbe in anekse nanje objavila prepozno. Plačala je 3.122 evrov obveznosti, ki niso bile dogovorjene s pogodbo, končno situacijo pa je poravnala še pred prejemom bančne garancije (40.894 evrov). V več primerih ni pravočasno pridobila ustreznih finančnih zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pred vključitvijo projektov v načrt razvojnih programov pa ni pripravila predpisane investicijske dokumentacije.
Gre za sedem projektov: ureditev žarnega zidu, Kardoševe ulice, mostu za pešce in kolesarje čez Ledavo, prenos zunanjih košarkarskih igrišč OŠ I, ureditev fitnes naprav na prostem ter ureditev Ciril Metodove in Severjeve ulice. Skupno je bilo v letu 2023 izvajalcem izplačanih 508.806 evrov.
Javni razpisi in pogodbe za simbolično podporo
Nekoliko neživljenjski, čeprav formalno brez dvoma utemeljeni, pa so očitki v poglavju tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam, kjer je občina izvajalcem športnih in kulturnih programov, socialnim ustanovam ter posameznim društvom in šolam izplačala manjše zneske (skupno pod 20 tisoč evrov), pri tem pa v nekaterih primerih ni izvedla javnega razpisa ali sklenila pogodbe. Tako je denimo 11 športnim izvajalcem izplačala 6.487 evrov brez razpisa, trem kulturnim 1.150 evrov, 33 prejemnikom skupaj 11.250 evrov brez pogodb, sindikatu 1.200 evrov, Medobčinskemu društvu invalidov Murska Sobota pa plačala uporabnino v višini 1.749 evrov mimo razpisa.
Vse to revizorji formalno označujejo kot nepravilnost, ker ni bilo storjeno po črki zakona – čeprav gre pogosto za podporo lokalnim deležnikom, kjer bi dosledno spoštovanje pravil zahtevalo absurdno zapletene postopke za simbolične zneske. Tako bi denimo moral biti za 100 evrov pomoči OŠ IV Murska Sobota ob dobrodelni prireditvi izveden javni razpis, pogodba pa bi morala biti sklenjena tudi za 100 evrov nakazila Občinski strelski zvezi Murska Sobota.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu občini izdalo le priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila ni zahtevalo, saj je občina že med revizijskim postopkom v večini primerov sprejela ustrezne ukrepe.
»Razen vpliva ugotovljenih nepravilnosti na pravilnost poslovanja v letu 2023 v delu, ki se nanaša na plače in druge izdatke zaposlenim, vzdrževanje občinskih cest, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter druga področja poslovanja (splošna proračunska rezervacija), menimo, da je Mestna občina Murska Sobota v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in pogodbenimi določili,« so zapisali revizorji. Pod črto – Anželj zaradi revizijskega poročila, ki je nanizalo manjše nedoslednosti, kakršne bi verjetno lahko našli v vsaki drugi občini, prav gotovo ne bo izgubljal spanca.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
