Damjana Nemeš

Pri Gjörekovih v Beltincih berejo Vestnik že več kot petdeset let. Kot se spominja Milan Gjörek, ga je z veseljem prebirala že njegova mama, vendar takrat še niso bili naročeni nanj. »Ko pa sva z ženo zaživela skupaj, to je bilo leta 1972, sem ga tudi naročil. Vse od takrat naročnine nismo prekinili,« pove sogovornik, ki je pomurski tednik rad vzel v roke že kot vajenec v gostišču Zvezda v Beltincih, kamor je prišel delat leta 1968.

Pravi, da ga je rad prelistal, ko je imel med delom kakšno minuto časa, ker pa je želel biti z novicami vedno na tekočem, se je odločil, da ga bodo prejemali na domač naslov. »Tako še danes izvemo, kaj se v Pomurju dogaja. Drugi časopisi namreč premalo pišejo o naši regiji, tudi splet ni enak kot časopis v fizični obliki,« pravi.

Damjana Nemeš

Z ženo Cvetko, ki je tako kot Milan vso svojo poklicno pot preživela v gostinstvu, Vestnik v celoti prebereta že v četrtek. »En del vzame on in ga bere, drugi del pa jaz, potem si ju zamenjava. Ta čas si vzameva zase, pustiva ob strani delo in tudi uro ali več presediva na terasi in bereva časopis,« pove Cvetka, ki bežno preleti vse članke, najraje pa prebira zgodbe parov. »Tako se spomniš tudi nase in na svojo poroko,« pristavi Milan, ki najraje prebira športne strani. »Všeč mi je, da pri nogometu, ki ga najraje spremljam, zajamete tudi nižje lige. Ker pa se ljubiteljsko ukvarjam s pridelavo zelenjave in zeliščarstvom, so mi te tematike še posebej všeč, tudi teme s področja kmetijstva z veseljem pogledam.«

Damjana Nemeš

Zakonca Gjörek, ki časopis z veseljem posodita tudi sosedom in prijateljem, da ga preberejo, ko pridejo k njima na obisk, sta posebej ponosna na to, da sta za branje pomurskega tednika navdušila tudi preostale člane svoje družine.

Sin, ki z družino živi v drugem kraju, si ob vsakem obisku vzame čas za branje Vestnika, za to je navdušil tudi svojo hčerko, ki pri dedku in babici najraje sede na kavč in lista časopis. »Lahko poveva, da sva bila dober zgled domačim, kar naju veseli. Vestnik je namreč naš edini pomurski tednik in škoda bi bilo, če ga ne bi imeli pri hiši,« sta za konec poudarila zakonca Gjörek.