Shutterstock

Naši predniki so imeli v preteklosti ob praznikih številne šege in običaje. Ob prehodu iz starega v novo leto smo nekatere zbrali. 

Kaj so jedli ob novem letu in česa ne?

Etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota pravi, da so veliki prazniki bili v preteklosti tudi redka priložnost za bolj obilno hrano. Na mizi so se znašli meso, mesne juhe, pogače in beli kruh. 

Na božič je moralo biti kosilo najboljše v letu – ponekod celo z devetimi različnimi jedmi. V Prekmurju je bilo značilno svinjsko meso, medtem ko sta sarma in biftek izrazito novodobna in na podeželju nekoč nepredstavljiva. Ob praznovanju novega leta pa mnogi še danes verjamejo, da 1. januarja ne smejo jesti perutnine, saj »koplje stran od hiše,« kar pomeni, da bo pri hiši pomanjkanje. 

urednistvo

Šege za srečo, zdravje in dobro letino

Precej razširjen obred je bilo friškivanje, o katerem bomo podrobno pisali na novega leta dan, ni pa bilo edino. Bilo je del širšega sklopa šeg, s katerimi so ljudje – ob koncu starega in vstopu v novo leto – skušali vplivati na svojo usodo. Ker so sadna drevesa simbolizirala plodnost in poroko, so jih dekleta na sveti večer tresla, da bi se v naslednjem letu omožila, na Goričkem pa so drevesa tresli tudi po kosilu, ob tem pa izrekali pomenljive besede o obilju. »Naj bo tako polno kakor moje črevo,« opiše dogajanje etnologinja. 

K polnočnici so nosilibučno ali fižolovo seme, po vrnitvi domov pa so tekli – kdor je pritekel prvi, naj bi imel najboljšo letino. V hiši so imeli pomembno vlogo tudi predmeti pod mizo in na mizi: plužno železo, semena, kovanci, seno, orodje – vse z namenom, da bi zaščitili dom in zagotovili rodovitnost.