Učenci bodo NPZ-je pisali prej. Bo časa za utrjevanje snovi po mnenjih ravnateljev dovolj?
Ker se bodo dosežki v primeru omejitve vpisa šteli, se pričakuje bolj resen pristop k pisanju.
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) bo v tem šolskem letu prvič že marca, torej dober mesec prej kot v minulih letih. Še naprej ga bodo pisali učenci tretjega, šestega in devetega razreda, dosežki zadnjih pa bodo prvič eno od meril za vpis v srednjo šolo, če bo vpis v program omejen. Po zadnjih spremembah zakonodaje bodo pri omejitvi vpisa ocene štele največ 60 odstotkov točk, NPZ pa največ 40 odstotkov, upoštevala se bosta dosežka pri slovenščini in matematiki.
NPZ se bo začelo 24. marca z reševanjem pol iz maternega jezika, tri dni pozneje bo na vrsti matematika. Šestošolci bodo 1. aprila dokazovali še znanje iz tujega jezika, devetošolci pa znanje iz tretjega predmeta. Tega je za vsako šolo določilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, v naboru so bili biologija, geografija, šport in tuji jezik.
Med nekaterimi starši in učenci je zaznati skrb, kako bo zgodnejši termin NPZ vplival na utrjevanje in jemanje snovi, toda ravnatelji mirijo. So morda na šolah uvedli kakšne spremembe oziroma dodatne priprave? Ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Bogojina Boštjan Majerič pove, da se njihovi učenci na NPZ ne pripravljajo z dodatnimi načrtovanimi pripravami. »V okviru rednega pouka že sproti obravnavamo različne vrste nalog, ki se pojavljajo tudi na NPZ, zato so učenci z njimi že seznanjeni. Pred pisanjem jim predstavimo način izpolnjevanja in potek preizkusa, da se seznanijo s tehničnimi vidiki in ne pride do nesporazumov pri reševanju,« je dejal. Meni, da bi NPZ moralo izražati znanje, ki so ga učenci pridobili skozi celoten pouk, zato posebej intenzivne priprave niso potrebne. »Res pa je, da se na različnih šolah pristopi k NPZ razlikujejo, saj je v nekaterih okoljih prisotna praksa dodatnega osredotočanja na preizkus, kar pa v idealnem primeru ne bi smelo biti potrebno.«
Kljub temu da bo NPZ letos prej, na bogojinski šoli, kjer je kot tretji predmet določen tuji jezik, to ni bistveno vplivalo na delo v razredu. Ravnatelj poudarja, da so si vedno prizadevali za dolgoročno pripravo učencev med poukom, ne za kratkoročne intenzivne priprave tik pred preizkusom. Kajti cilj NPZ po njegovih besedah ni preverjanje kratkoročnega spomina, temveč razumevanja in uporabnosti znanja, ki so ga učenci pridobivali postopoma. »Pomembno je poudariti, da imajo vsi učenci v Sloveniji enak termin pisanja, kar pomeni, da so vse šole v enakem položaju.« Zaveda pa se, da vsaka sprememba lahko vzbudi kakšno skrb.
Tudi ravnatelj OŠ Janeza Kuharja Razkrižje Alojz Velički, kjer bo tretji del NPZ preverjanje znanja iz biologije, nam je povedal, da pri njih priprave na NPZ potekajo po ustaljenem ritmu. »Pouk in priprave izvajamo skladno z učnim načrtom.« Meni, da bodo učenci kljub zgodnejšemu terminu pisanja ustrezno pripravljeni, pričakuje pa, da bodo tisti, ki bodo sestavljali naloge, upoštevali, da vsa snov še ni bila v celoti predelana in tudi ne utrjena.
Liste pustili prazne
Ali ravnatelja menita, da so bila preverjanja v minulih letih, ko rezultati niso nikjer šteli, vzeta dovolj zares? Majerič pove, da je bil nekoč pomočnik glavnega ocenjevalca NPZ, štiri leta pa tudi član komisije za pripravo nalog pri Državnem izpitnem centru in se je srečeval z marsičim. »Bili so učenci, ki so test pustili prazen, celo pri nalogah, kjer je bilo treba le obkrožiti en odgovor. Nekateri so NPZ jemali za šalo ali kot priložnost, da ponagajajo oziroma izrazijo uporništvo,« je opisal svoje izkušnje in poudaril, da je govor o testih učencev iz celotne Slovenije. »Priznam, na naši šoli take neresnosti nisem zasledil. Res pa je, da ves čas posvečamo veliko pozornosti odnosom med učenci in šolo. Če v to vlagaš, se tudi učenec potrudi. Zdaj pa bo trud v nekaterih primerih še dodatno spodbujen zaradi omejitve vpisa. A to velja le za 9. razred, pa še to bolj za učence iz drugih regij, saj se naši učenci redkeje vpisujejo na šole, kjer bi bila omejitev vpisa.« Podobnega mnenja je Velički. Nekateri posamezniki v prejšnjih letih NPZ niso jemali čisto zares, a bo letos to vsaj med devetošolci po njegovem drugače. »Vsem učencem želim, da zares pokažejo svojo maksimalno znanje, čeprav samo NPZ zagotovo ni edini kazalec kakovosti slovenskega šolstva,« je sklenil.
V začetku leta je bilo objavljeno, katere vsebine v tem šolskem letu ne bodo preverjane. Prilagoditev zaradi krajšega časa priprav Majerič ne pričakuje, ampak meni, da bo ostalo precej enako, kar tudi mora, da se ohrani možnost primerjave dosežkov med leti. Kot je še rekel, ne verjame, da je trenutni model izvajanja NPZ idealen, in da bo izzivov ogromno. »Sčasoma se bo verjetno pokazalo, da bodo šole vse več časa namenjale predmetoma, katerih dosežki štejejo za vpis na srednje šole. S tem pa se izgublja širina izobraževanja. Kot ravnatelju se mi postavljajo tudi vprašanja o smiselnosti določenih vsebin pri številnih predmetih. Družba in tehnologija doživljata velikanske spremembe, vstop umetne inteligence v vse sfere življenja pa bo zahteval nova znanja, veščine in večjo fleksibilnost. Šolstvo je zelo okoren sistem, ki se spreminja počasneje, kot bi bilo potrebno. A to je že druga zgodba,« je sklenil.
