Kmalu sprememba pri odvozu odpadkov, stroške embalaže bo nosil proizvajalec
Osnovni cilj uredbe je zmanjšanje količine odpadne embalaže, povečanje njene ponovne uporabe in reciklabilnosti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Na področju zbiranja odpadne embalaže bo poleti začela veljati uredba evropskega parlamenta in sveta o embalaži in odpadni embalaži (2025/40), ki uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornost (PRO). Tako bo stroške zbiranja odpadne embalaže od takrat nosil proizvajalec oziroma zavezanec PRO.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) meni, da je uredba ena najpomembnejših sprememb v evropski okoljevarstveni zakonodaji v zadnjih desetletjih. Obrtniki in podjetniki bodo morali prve obveznosti izvajati od 12. avgusta.
»Osnovni cilj uredbe je zmanjšanje količine odpadne embalaže, povečanje njene ponovne uporabe in reciklabilnosti. Navedena uredba določa obveznosti za podjetja, ki izdelujejo embalažo, da uporabljajo reciklirane materiale, prepoveduje nevarne snovi v embalaži (svinec, železo, kadmij, šestvalentni krom ter PFAS v embalaži, ki pride v stik z živili) in določa enotna pravila za embalažo v vseh državah članicah EU,« so pojasnili.
V uredbi so navedeni podatki Eurostata o odpadni embalaži za obdobje 2010–2021, ki kažejo, da so v embalaži uporabljene velike količine primarnih surovin (neobdelanih materialov). »Štirideset odstotkov plastike in 50 odstotkov papirja, ki se porabita v Uniji, se uporabi za embalažo, embalaža pa predstavlja 36 odstotkov trdnih komunalnih odpadkov. Velika in nenehno rastoča količina nastale embalaže ter nizki deleži ponovne uporabe, zbiranja in recikliranja znatno ovirajo doseganje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva,« pravijo.
Kaj bo drugače?
Kot pojasnjuje OZS, trenutni sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo določa, da se morajo podjetja, ki dajejo na trg embalažo ali izdelke v embalaži, prijaviti v sistem ravnanja z odpadno embalažo pri eni od družb za ravnanje z odpadno embalažo in se vpisati v evidenco proizvajalcev embalaže. Obrtniki in podjetniki tako plačujejo zbiranje odpadne embalaže izvajalcem javnih služb ter predelavo odpadne embalaže, kar v Sloveniji nanese 25 milijonov evrov na leto.
»Evropska uredba pa avgusta 2026 uvaja za vsa podjetja v Sloveniji 'full cost sistem', kar pomeni polno plačilo za ravnanje z odpadno embalažo. V skladu s to določbo bodo morali obrtniki in podjetniki, ki na trg pošiljajo embalažo ali izdelke v embalaži in so tretirani kot proizvajalci embalaže, plačati tudi zbiranje odpadne embalaže potrošnikov/gospodinjstev ter z ekoloških otokov,« so strnili.
Vsako podjetje bo plačalo svoj delež v sistemu ravnanja z odpadno embalažo skladno s količino, ki jo bodo v letu dali na slovenski trg. OZS pa še dodaja, da bo ukrep občutilo celotno gospodarstvo, ocenjeni stroški namreč znašajo 43 milijonov evrov.
Trije razredi
Iz uredbe izhaja, da je embalaža, ki je zasnovana z namenom recikliranja, ko postane odpadna embalaža, eden od najučinkovitejših ukrepov za izboljšanje krožnosti embalaže, povečanje stopenj recikliranja embalaže ter uporabe recikliranih materialov v embalaži.
»Da bi uresničili cilj iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, da bo do leta 2030 mogoče vso embalažo reciklirati na ekonomsko izvedljiv način, bi morala biti embalaža, ki jo je mogoče reciklirati, zasnovana za recikliranje materialov, in bi jo moralo biti mogoče, ko postane odpadek, zbirati ločeno, sortirati v posebne tokove odpadkov, ne da bi to vplivalo na možnost recikliranja drugih tokov odpadkov, in reciklirati v velikem obsegu,« je zapisano.
Od leta 2030 bi tako morala biti možnost recikliranja izražena v razredih A, B in C. V razredu A je ocena možnosti recikliranja na enoto z vidika ponderiranja 95-odstotna, v razredu B 80-odstotna ali višja, v razredu C pa 70-odstotna ali višja. Če je razred učinkovitosti recikliranja embalažne enote nižji od 70 odstotkov, se embalaža šteje za tehnično neprimerno za recikliranje in se njeno dajanje na trg omeji. Začetek veljavnosti tega pogoja je postavljen v leto 2030 z namenom, da bodo imeli gospodarski subjekti dovolj časa za prilagoditev.
Odprta vprašanja
Za mnenje o uredbi, ki bo počasi začela veljati, smo povprašali tudi Radensko. Generalni direktor Marian Šefčovič nam je dejal, da se njihovo osnovno delo in proizvodni procesi zaradi uredbe ne bodo bistveno spremenili, bodo pa novi predpisi vplivali na stroškovno strukturo poslovanja.
»Uredba 2025/40 pomeni predvsem dodatne obveznosti in finančne obremenitve, saj velik del odgovornosti za ravnanje z embalažo prenaša neposredno na nas proizvajalce,« pravi. V Radenski sicer pravijo, da kot podjetje podpirajo cilje Evropske unije glede krožnega gospodarstva in trajnostnega ravnanja z embalažo, vendar opozarjajo, da uredba o odpadkih in odpadni embalaži trenutno pušča še veliko odprtih vprašanj glede izvajanja, ključne smernice pa prihajajo prepozno glede na rok začetka uporabe avgusta 2026.
»Za podjetja to pomeni predvsem dodatne obveznosti, investicije in finančne obremenitve ob še vedno precejšnji pravni negotovosti. Pomembno je, da se uredba izvaja usklajeno, praktično in enotno po celotni Evropski uniji, saj lahko različni nacionalni pristopi dodatno obremenijo industrijo in zmanjšujejo konkurenčnost evropskih proizvajalcev,« poudari Šefčovič.
Še več premikov
V prihodnje se nam na področju embalaže obeta še več sprememb. Uredba namreč med drugim določa, da bo od prihodnjega leta na embalaži obvezna uporaba standardiziranega označevanja. Potrošnik bo lahko prek QR-kode ali druge digitalne oznake pridobil informacije o reciklabilnosti, deležu recikliranih materialov, navodilih za ločevanje, okoljskem odtisu, poreklu materialov.
Od sredine februarja 2027 bodo morali gostinski obrati, ki ponujajo hrano in pijačo za s seboj, dovoliti strankam, da prinesejo svojo posodo za polnjenje. Leto dni pozneje pa bodo morali v gostinskem sektorju uporabljati embalažo, ki bo primerna za večkratno uporabo, potrošnik pa z njo ne bo imel dodatnih stroškov.
Določeno je tudi, da bo do leta 2030 morala biti vsa embalaža, ki pride na evropski trg, reciklabilna. »Določen je tudi delež praznega prostora v pakiranih izdelkih za pošiljanje po spletu, ki ne bo smel presegati 50 odstotkov,« še pravi OZS in dodaja, da bodo imela podjetja, ki se že pripravljajo na prehod, konkurenčno prednost.
Nove omejitve pa bodo veljale tudi za nekatere oblike embalaže za enkratno uporabo, na primer embalažo za sveže sadje in zelenjavo pod 1,5 kilograma, mini embalažo v nastanitvenem sektorju, skupinsko plastično embalažo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
