Arhiv šole

Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci je učiteljica Romana Glavač v tem šolskem letu v sklopu razširjenega programa začela izvajati dejavnost Prekmurski gučin. Učenci pri njej s pomočjo zgodb in iger spoznavajo prekmurske besede, ki so že skoraj pozabljene in jih uporabljajo le še redki prebivalci naše pokrajine. »V zbornici smo s sodelavkami večkrat iskale kakšne besede in ugotovile, da danes ne govorimo več tako, kot smo v času našega otroštva. V prejšnjem šolskem letu sem učencem med poukom večkrat postregla s kakšno prekmursko besedo, ki je niso poznali, zato sem pomislila, da bi bilo dobrodošlo, če bi jih lahko ohranili,« pravi profesorica razrednega pouka o odločitvi za to dejavnost. Zaveda se, da je jezik živa stvar, ki se prilagaja času in aktualnosti, a se ji po drugi strani zdi škoda, da bi šle besede, ki so zaznamovale naše narečje, v pozabo. 

Dejavnost obiskuje šestnajst otrok od prvega do četrtega razreda. Pri tedenskih urah ob pravljicah, igrah, kvizih in podobnem slišijo narečne besede in skušajo ugotoviti, katera je knjižna sopomenka. Spoznavajo različne tematike, od živali, šolskih pripomočkov, delov telesa ... »Zelo radi imajo igre, igrali smo se denimo igri barvice, žibek, žibek ... Pri igri glava, ramena, kolena, lonček sem zamenjala besede in potem smo spoznavali pomen narečnih besed šinjek, laket, kučet, blek in podobno. Zelo radi pa imajo otroci, če jim jaz besede nanizam, sami pa morajo ugotoviti, za kaj gre,« opisuje. 

Arhiv šole

Glavačeva pravi, da so ure dejavnosti pogosto prepredene s smehom, saj se zdijo učencem nepoznane besede precej smešne. »Zelo so se nasmejali iz besede čobe, tudi laket jim je bil zelo hecen,« navede. Res je, da so narečne besede od vasi do vasi pogosto različne, s čimer sogovornica otroke tudi seznani. »Sama prihajam iz Polane, kjer smo govorili drugače kot v Črenšovcih. Zato tudi ni vse tako strogo pri urah.«

Arhiv šole

Pripravili bodo igrico

V prihajajočih tednih bodo učenci spoznavali tudi črenšovskega rojaka Jožefa Klekla starejšega, profesorica si želi, da bi obiskali starejše krajane, ki hranijo kakšne stare predmete, da bi lahko z jezikom povezali tudi tradicionalne dejavnosti, prav tako bodo pripravili dramsko igro Rdeča kapica v prekmurščini oziroma v črenšovskem narečju. Predstavili jo bodo drugim učencem šole oziroma z njo nastopili na kateri od šolskih prireditev. »Vesela sem pozitivih odzivov otrok in njihovega interesa, zato želim tudi v prihodnjih letih nadaljevati to dejavnost. Zapomnila sem si, da mi je ena učenka povedala, da je k moji dejavnosti prišla, ker ji je bilo v lanskem šolskem letu všeč, ko sem nizala kakšne prekmurske besede,« je dejala. 

Arhiv šole

Ker so otroci različnih starosti, so aktivnosti pri urah prilagojene. Mlajši bolj govorijo in rišejo, starejši si besede tudi zapisujejo. Izdelali so slovarček s prekmurskimi besedami, plakate, učiteljica jim jezik namreč želi približati na zabaven način. »Vem, da bodo otroci za nami govorili drugače kot mi,« realno pravi in doda, da se otroci danes že v zgodnjih letih učijo tujih jezikov, škoda pa je, da ne bi poznali narečja. »Otroci ne govorijo, da je nekaj lejpo, fajno, ampak da je cute. Takšna je realnost.« Sama velikokrat povpraša starejše osebe, tudi svojo mamo, za kakšno besedo. »Ker besede odidejo v pozabo, odidejo tudi iz našega spomina. Ena beseda, ki je več ni slišati, je basiksati, kar pomeni mežikati, utripati. Tudi beseda klajbas (svinčnik) se več ne uporablja oziroma redko, pa feronga (zavesa), kinčec (čopič), kučet (bok), margejtica (pikapolonica) ...,« ob koncu naniza Romana Glavač v želji, da jih spoznate tudi vi.