David Fekonja

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šratovci je bilo v začetku prejšnjega tedna žrtev spletne finančne prevare, o čemer smo že poročali. Kot so gasilci zapisali v objavi na svojem družbenem omrežju, so jim z bančnega računa odtujili skoraj ves denar, približno 10 tisoč evrov, ki so ga v preteklosti zbrali z različnimi dejavnostmi. Najprej je bil sicer oškodovan predsednik društva Franjo Mulec, ki je bil pooblaščen za upravljanje društvenega računa, ter njegovi ožji družinski člani. 

Kronika

Šratovski gasilci ostali brez denarja. Prevaranti izpraznili tudi bančni račun predsednika društva in njegovih otrok

Kot nam je takrat povedal Mulec, je pretekli ponedeljek nekaj pred poldnevom dobil na mobilni telefon sporočilo banke OTP, da je njegov račun blokiran. Takoj je poklical banko in vprašal, kaj se dogaja, preusmerili so ga k njegovemu bančnemu svetovalcu. Ta ga je vprašal, ali je morda sam tisti dan v spletni banki kaj delal, pa mu je odgovoril, da tisti dan do takrat sploh še ni imel telefona v roki. »Odvrnil mi je, da mi bo račune odklenil, in to je bilo to. Sicer ni bilo v moji navadi, pa sem vseeno šel pogledat transakcijske račune, za katere sem bil pooblaščena oseba, torej za svojega osebnega, za svojega kmetijskega, za oba otrokova in za društvenega. Takrat sem mislil, da me bo kap, nisem več mogel dihati,« je opisal, kakšen šok je doživel. 

PGD Šratovci

Izpraznili so vse račune

Na računu starejšega otroka, ki si je poleti služil denar s počitniškim delom, namreč ni bilo nič denarja. Tudi na računu mlajšega otroka, ki je dobil nekaj denarja za obhajilo, ni ostalo nič. Preveril je še kmetijski račun, pa svoj osebnega, tudi na teh je bilo stanje 0 evrov. »Potem sem dobil še en 'šus' v koleno, tudi na računu gasilcev PGD Šratovci 0 evrov. Mislil sem, da mi je življenje ugasnilo,« skrušeno razlaga Mulec. Takoj je poklical banko, nato pa je šel še na policijo, kjer je vložil prijavo. »Kot da vse to ni bilo dovolj, so mi povedali, da približno 95 odstotkov strank, ki so žrtve takšnih prevar, več svojega denarja ne vidi.« 

Bo denar vrnjen?

Za dodatno razlago nastalega dogodka smo se obrnili na nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost Si-Cert, kjer so nam odgovorili, da je vračilo denarja odvisno od postopkov na banki in po zakonski dikciji dokazovanja malomarnosti na strani komitenta. »Pomoč pa oškodovancu lahko ponudijo odvetniške pisarne ali Zveza potrošnikov Slovenije.«

Kako je naš sogovornik postal žrtev prevare, v podjetju težko odgovorijo z gotovostjo. Ena od možnosti je, da storilci žrtev nekako prepričajo, da si namesti aplikacijo na telefon, ki jim omogoči popoln dostop do funkcij telefona, v tem primeru pa lahko goljufi tudi prestrežejo potrditvene kode na telefonu. Mulec sicer zanika, da bi si na telefon nameščal kakršne koli aplikacije ali potrjeval kar koli neznanega in tam vpisoval svoje podatke. 

Je res postal mula?

Kako je torej do spletne prevare prišlo, Mulec ne ve, kolikor so mu povedali na policiji in bančni policiji, kamor je goljufijo prijavil, naj bi udarili neposredno v njegov osnovni račun. »Ker pa sem za vse omenjene račune pooblaščena oseba, so jih hkrati vse izpraznili. Jaz naj bi bil tako imenovana denarna mula, kot temu pravijo prevaranti, kar pomeni, da oni osebi najprej nakažejo nekaj sto evrov, da pridejo v tvoj račun, nato pa ti s tistim vred vse poberejo,« je še povedal sogovornik.

David Fekonja

Sam naj ne bi dobil nobenega obvestila ali sporočila o transakciji, dobil je le sporočilo z mobilne banke, ko so bili računi že izpraznjeni in blokirani. Kolikor je pristojnim uspelo ugotoviti doslej, so šle transakcije v Latvijo, Litvo, Švedsko in Češko.

»Tu bi rekel, da je prišlo do nesporazuma. Tako imenovane denarne mule so posamezniki, ki jih goljufi novačijo pod pretvezo dela od doma in velikokrat niti ne vedo, da sodelujejo v kriminalnih aktivnostih. Naloga denarnih mul je posredništvo, da nakazani denar čim prej posredujejo po drugi poti naprej in tako zakrijejo sledi denarnega toka. Goljufi takšno 'delo od doma' oglašujejo po oglaševalskih mrežah,« je odgovoril Gorazd Božič iz podjetja Si-Cert, kjer so lani obravnavali več kot 1700 različnih spletnih goljufij, policija pa 90 zlorab elektronskega in mobilnega bančništva. 

Šratovski gasilci, ki so ostali brez vseh sredstev na računu, pa so po udarcu takoj stopili v akcijo. Kot so povedali, jih vsak tak dogodek še močneje poveže. Tako so že čez nekaj dni s prodajo pijače na eni od glasbenih prireditev v Radencih ter s prostovoljnimi prispevki začeli zbirati denar, s katerim si bo društvo vsaj malce opomoglo.