(Kavč #78) Boris Čibej: »Raje v Domanjševcih kot v velemestu«
Čibej je znan novinar, ki je delal kot dopisnik iz Moskve, New Yorka in Washingtona in še zdaj piše o zunanjepolitičnih temah.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Boris Čibej, ki je bil tokrat naš gost na kavču, se je kot pravi sam, na prvi pogled zaljubil v domačijo v Domanjševcih. Povsem naključno je v teh krajih obiskal znanca, zagledal domačijo in se pred sedmimi leti z ženo preselil na domačijo v Domanjševcih. Bila je povsem običajna kmečka domačija, a ker z ženo živine nista nameravala gojiti, sta iz starega hleva ustvarila prostor kulture, koncertov in srečevanj.
Čibej je znan novinar, ki je delal kot dopisnik iz Moskve, New Yorka in Washingtona in še zdaj piše o zunanjepolitičnih temah. Po vseh velemestih, kjer je delal, pravi, da mi je bilo jasno, da v zrelih letih ni nameraval prebivati v mestu, ampak na deželi.
Za deželo ob Muri pravi, da je zanimiva, glede na to kako složno lahko živi skupnost različnih veroizpovedi, narodnosti in svetovnih nazorov. Prekmurci so širokogrudni in tolerantni dodaja. Pri tem pa takoj pove, da kjer se ustali, se začne dogajati.
Veliko časa posveti kulturi, koncertom in predvsem judovski kulturi. Sam je sicer nekdanji panker, judovska kultura ga je našla skozi glasbo evropskih judov, ki so se konec 18. stoletja naselili v Prekmurju, kjer je bila zelo močna judovska skupnost.
Judovska skupnost v Prekmurju je bila najpomembnejša in najštevilčnejša na ozemlju današnje Slovenije. Zaradi zgodovinske pripadnosti Ogrski so se Judje lahko v Prekmurju naseljevali in razvijali precej svobodneje kot v večini drugih slovenskih dežel. Judovstvo v Prekmurju dejavno raziskuje tudi ljubiteljski zgodovina Mark Kren, ki je Čibeju tudi v veliki meri pojasnil in pokazal slikovni material o skupnosti, ki je tukaj živela. Sicer Judom v drugih evropskih ni bilo naklonjeno, zato se je, tako Čibej, v Prekmurju ustalila močna skupnost, ki so jo sestavljali Judje iz nekdanjih vzhodnoevropskih držav, kot denimo današnje Poljske, Češke, Madžarske in drugih držav.
Glasba Klezmer, teh judov ga je naprej prevzela, zatem pa raziskovanje judovskih selitev vse do Prekmurja, od koder so jih pregnali leta 1944, in kot pravi Čibej, ob tem tudi Prekmurcem, ki so gostoljubni in tolerantni, ni bilo lahko, ko so izgubljali sosede, prijatelje in poslovne partnerje.
Vsako leto konec avgusta zato na Domanjševski domačijo Čibejevih poteka festival A bisale Mazl – Košček sreče – Egy kis mazli. Na letošnjem festivali bodo na ogled likovna dela, za katera se Čibej dogovarja z Občino Šalovci, da bi v občinskih prostorih dobila stalno razstavno mesto.
Prekmurje je torej po vsem naštetem v pogovoru prijazno in tolerantno okolje, kjer lahko vsak živi in mirno sobiva brez bojazni, tudi danes, ne le v preteklosti, morda ima pokrajina res nekaj posebnega. Vsekakor Čibej in žena Katja pripravljata številne kulturne prireditve in omenjen festival, ki dokazuje, da so vse različnosti že zgodovinsko utemeljeno oblikovale krajino in ljudi ob Muri.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
