Vanesa Jaušovec

Občina Moravske Toplice, ki je po površini največja v Pomurju, zasleduje cilj enakomernega in skladnega razvoja vseh svojih naselij. V zadnjem obdobju izvajajo številne evropske projekte ter dokončujejo naložbe predvsem v komunalno in cestno infrastrukturo. Kot poudarja župan Alojz Glavač, s katerim smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju v občini, je želj in potreb še kar nekaj, vendar uresničevanje teh ni odvisno le od njih samih.

V kakšnem stanju je Občina Moravske Toplice na finančnem, gospodarskem in infrastrukturnem področju?

»Na splošno ugotavljam, da smo glede na razmere v Sloveniji, Evropi in svetu v ugodni situaciji, ne morem pa povedati, da je vse odlično, ker tako v lokalnih samoupravah kot na splošno v življenju nikoli ni. Tudi tisto, kar imamo v proračunskih dokumentih, v občinskih načrtih in strategijah, nikoli ni vse stoodstotno uresničeno, prav tako so občinski proračuni velikokrat preveč optimistično zastavljeni. Če pa pogledamo našo in primerljive občine, imamo v Moravskih Toplicah nadstandardno visok proračun, tako na strani prihodkov kot odhodkov. Oboje smo sicer z rebalansom za letos nekoliko znižali, to pa predvsem zato, ker smo ocenili, da časovna dinamika nekaterih stvari ne bo takšna, kot je bila pred dvema letoma, ko smo sprejemali proračun.

Vanesa Jaušovec

Šli smo tudi v zadolževanje, čeprav v malo bolj konservativno smer, posledično pa znižujemo nekatere investicije, razen cest, ki nam še manjkajo. Izredno veseli smo tudi, da smo uspešno izpeljali drugo fazo vodovoda sistema B. Poudariti velja, da smo po površini največja pomurska občina, vendar po strukturi redko naseljeni. Tudi s tega vidika je zelo pomembno, da pazimo pri proračunskih izdatkih, sicer lahko hitro pridemo v likvidnostno past.«

Kljub temu da ste z rebalansom znižali investicijske odhodke, zanje letos še vedno namenjate 13 milijonov evrov.

»Drži, več kot 50 odstotkov proračuna je namenjenih investicijam, pri čemer še vedno največji del predstavljajo popravila in gradnje cestnega omrežja, saj je to tudi najdražje. Prav tako po gradnji vodovodnega omrežja nenačrtovano popravljamo velik del cest.«

Vanesa Jaušovec

Katere investicije, ki se trenutno izvajajo, bi izpostavili kot največje?

»To je gradnja komunalne infrastrukture v naselju Filovci, ki jo letos dokončujemo in kamor smo v zadnjem obdobju vložili 2,5 do 3 milijone evrov. Poleg popravila cest smo vsepovsod vgrajevali električno omrežje v zemljo, pa javno razsvetljavo, potem komunikacijske vode z različnimi izvajalci. To omrežje imamo zgrajeno v vsakem naselju. Nato pridejo na vrsto popravila cest, ki so bile v naši občini zgrajene pred približno tridesetimi leti, zaradi dotrajanosti in načina gradnje v takratnem času pa nimajo več ustrezne nosilnosti.

Izjemno razvito v naši občini je tudi kmetijstvo, za katero vsako leto financiramo stvari, ki niso v nasprotju s slovensko ali evropsko zakonodajo. Prav tako se letos zaključuje eden največjih projektov v kmetijstvu, to je komasacija in agromelioracija v Martjancih in Noršincih, vrednost tega projekta je približno 1,3 milijona evrov, pri čemer smo vložili del lastnih sredstev, preostali del pa so slovenska in evropska nepovratna sredstva.«

Vanesa Jaušovec

Ob močno razvitem kmetijstvu pa ostaja paradna panoga vaše občine turizem, ki pomeni tudi velik gospodarski potencial. Kako bi ga ocenili?

»Naš turizem temelji na turizmu, povezanem z mineralno vodo, se pravi s termami. Zanj je značilno, da je prisoten praktično vse leto, kar je prednost v primerjavi z obmorskim ali zimskim turizmom. Glavna slabost pa je vsekakor kader. Vsi naši ponudniki se pritožujejo, da jim primanjkuje kuharjev, natakarjev, pomožnega osebja, sobaric, čistilcev, reševalcev iz vode in podobno. Ves ta kader je težko pridobiti, zato se nam pojavlja čedalje več zaposlitev ljudi iz drugih delov sveta.

Močno se spreminja tudi struktura gostov. Če smo bili prej vajeni nemško govorečih turistov, se zdaj zelo povečuje število turistov iz vzhodnih delov Evrope, to pomeni vse od baltskih držav, pa Češke, Slovaške in Madžarske, kar seveda pomeni, da standard ljudi v teh državah raste, pri nas pa ne napredujemo tako, kot bi lahko. Sicer pa, kot že rečeno, turizem in gostinstvo sta panogi, ki sta zahtevni. Če ob tem delo še ni ustrezno plačano, ni prihodnosti. Tako se tudi v naši občini dogaja, da znana gostišča zapirajo vrata, kar kaže tudi na to, da je težko, če to ni del neke večgeneracijske zgodbe.«

Vanesa Jaušovec

Kljub temu pa je lahko tako za turistične ponudnike kot turiste ena od spodbud zlati znak Slovenia Green, ki ga je občina ohranila za obdobje 2026–2028. Nedavno ste na seji občinskega sveta sprejeli tudi akcijski načrt ukrepov za spodbujanje trajnostnega turizma v občini.

»Vsekakor je to spodbuda, saj smo za ohranitev zlatega znaka vlagali velike napore. Vmes smo bili celo prepričani, da bomo znak izgubili, vendar smo zahtevali ponovno presojo. Ponovno velja poudariti, da je nekaj, kar je v naših očeh včasih slabost, v očeh ocenjevalcev prednost.

Pri tem moram izpostaviti središče Moravskih Toplic, za katero že vrsto let delamo projekte, da bi ga bolj ugledno uredili. V centru kraja je gramozno parkirišče, ki je za nas morda neugledno, za okoljevarstvenike pa je zagotovo bolj trajnostno, saj na primer ob dežju voda pronica v tla, kar pri betonu ali asfaltu ne bi bilo možno. Eno od meril pri ohranitvi zlatega znaka je bila tudi prometna strategija, pri čemer se je kot zelo dobro izkazalo dejstvo, da imamo velik del občine pokrit s pohodniškimi potmi in kolesarskimi stezami, imamo tudi trim stezo, ki smo jo v enem od projektov nedavno uredili. Tu so še številni drugi zalogaji, ki jih uresničujemo, pa jih morda ne vidimo vsak dan.«

Vanesa Jaušovec

Omenili ste ureditev središča v Moravskih Toplicah, ki ostaja dolgoletna želja. Podobno je z večnamensko dvorano, ki pa ni le želja, temveč tudi potreba. Kako daleč je ta projekt?

»Moram povedati, da smo že pri prejšnji vladi računali na gradnjo. Takratni zakon o vlaganjih v športno infrastrukturo je bil tako naravnan, da bi bili upravičeni do takšnega projekta, torej večnamenske dvorane, ki presega potrebe kraja in naše občine, potem pa je prišla druga vlada, ki je zakon o vlaganjih v športno infrastrukturo kar dvakrat novelirala. Pismo o nameri sicer imamo podpisano, vendar na izvedbo projekta pri tej vladi več ne moremo računati.«

Če ostanemo pri investicijah, uspešni ste bili na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje za gradnjo prizidka pri Osnovni šoli Bogojina. Za investicijo, vredno približno 2,3 milijona evrov, boste dobili 1,3 milijona sofinancerskih sredstev, medtem ste že objavili javno naročilo za izbiro izvajalca del. Kako daleč je ta postopek?

»Ta prizidek ima eno lepotno napako. Odhajajoča vlada je sredstva odobrila, in sicer je predvidenih 300 tisoč evrov za letos, 500 tisoč evrov za naslednje leto in 500 tisoč evrov v letu 2028, torej daleč prek sedanjega mandata, še vedno pa nimamo podpisane sofinancerske pogodbe. Sam ne bom prej podpisal nobene pogodbe, dokler ne bo zelo jasnih zavez, da bomo denar dobili, saj bomo morali poleg odobrenih sredstev vložiti še lastna. Na prizidek vsekakor računamo, vendar bo te odločitve imel na mizi tudi novi šolski minister. Lahko se zgodi, da se bo odločil, da ga odločitve prejšnje vlade ne bodo obvezovale, podobno kot pri vzhodni soboški obvoznici.«

Vanesa Jaušovec

Tu so se stvari vendarle premaknile. Začel se je postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo obvoznice, enega najpomembnejših regijskih projektov. Kako pa je s sebeborskim zadrževalnikom, ki je, kot vemo, pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za obvoznico.

»Po informacijah, s katerimi razpolagam, je dokumentacija za zadrževalnik tudi v fazi priprave za vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Razlastitev je postala pravnomočna, seveda pa tudi pri tem mislim, da se ta vlada tega več ne bo lotila, saj ni podpisana še nobena pogodba, prav tako ni niti razpisa. Čaka se samo izdaja gradbenega dovoljenja, ta postopek pa vodijo na Upravni enoti Murska Sobota.«

V dogovor za razvoj pomurske razvojne regije vam je uspelo uvrstiti kolesarsko povezavo med Bogojino in Gančani, gre za približno 3,1 milijona evrov vredno investicijo. Do konca lanskega leta je sicer kazalo, da bi lahko projekt iz omenjenega dogovora izpadel.

»Kot kaže, projekt bo, saj ima vsaj zeleno luč ministrstva za infrastrukturo, težave pa nastanejo v podrobnostih, mislim predvsem na pridobivanje zemljišč. Trasa je speljana v smeri Bogojine proti Gančanom po desni strani, saj je tu poslovna cona Bogojina, kjer bi izgubili najmanj kmetijskih zemljišč. Na mostu čez potok Lipnica se trasa nato premakne na levo stran, kjer poteka cela linija ob gozdu Hraščica, ki je v katastru Občine Beltinci, je pa to območje znano po tem, da tam poteka denacionalizacijski postopek po grofih Zichy. Upamo, da to ne bo ovira, nastane pa večji problem, da kataster med obema občinama poteka natančno po sredini sedanje državne ceste. To bo morala razmejiti direkcija za ceste. Če bi projekt uspel, bi bila speljana povezava do reke Mure, saj je na drugi strani Gančan že kolesarska povezava do Beltinec.«  

Vanesa Jaušovec

Občina ogromno pozornosti posveča dobrobiti vseh generacij, nedavno ste tako ponovno podpisali pogodbe o štipendiranju študentov. S kakšnimi ukrepi še skrbite za mlade in mlade družine?

»Ukrep, ki ga omenjate, je neobvezujoč za obe strani, tako za študente kot za nas. Mi mladim namreč ne moremo zagotoviti, da bodo po koncu študija tu dobili službo, od njih pa prav tako ne moremo pričakovati, da se bodo vrnili domov. Ne glede na to sem prepričan, da v življenju štejejo dobri nameni, čeprav se morda na kratek rok ne dajo izmeriti.

V občini skrbimo vse od naših najmlajših, imamo namreč eno najvišjih pomoči družini ob rojstvu otroka, ki znaša 1200 evrov. Potem je pomembno tudi to, da subvencioniramo predšolsko vzgojo oziroma ceno vrtcev, čeprav je naša ekonomska cena visoka zaradi razpršenosti. Imamo namreč šest enot vrtca na različnih lokacijah, kar je drago. Tu so še drugi ukrepi pri mlajših populacijah, poleg štipendij podpiramo delovanje športnih, kulturnih in gasilskih društev, vse te oblike so skrb za občutek pripadnosti skupnosti in pomoči. Imamo tudi subvencije za komunalni prispevek za mlade in mlade družine, pa subvencije za vgradnjo malih čistilnih naprav, kjer dolgoročno ne bo velikih kanalizacijskih sistemov.«

Vanesa Jaušovec

Moravske Toplice kot pomembno regijsko turistično središče niso imune na umikanje oziroma spreminjanje delovanja nekaterih javnih služb. V mislih imamo umik zavarovalnice Triglav, pa spremenjen delovni čas pošte, ne nazadnje tudi po lanskem napadu na bankomat v središču kraja za domačine in turiste ta storitev še ni na voljo. Kako ocenjujete dostopnost javnih storitev v kraju?

»Kar se bankomata tiče, je namera občine zagotovo, da ga ponovno vzpostavimo, vendar je to v domeni Nove ljubljanske banke, ki ima bankomat v lasti. Direktor uprave nam je zagotovil, da bodo bankomat postavili na isti lokaciji. Naš poziv ostaja, da se to zgodi čim prej. Bolj me moti njihova hitrost delovanja, saj je stališče uprave bank, da je gotovina strošek, prav tako bankomat. Vedeti moramo, da se v celotni Evropi uveljavlja trend, da mora gotovina zaradi staranja prebivalstva ostati zakonito plačilno sredstvo, tudi z vidika varnosti. Pri nas imamo tudi vidik turizma, bankomat namreč velja kot uradna menjalnica tuje valute.«

Vanesa Jaušovec

V enem zadnjih intervjujev za naš medij ste na vprašanje, ali se boste potegovali za peti mandat, odgovorili, da boste s tem počakali do konca državnozborskih volitev. Te so pred vrati, ste ob tem že kaj bližje odločitvi?

»Na dan tega pogovora mineva natančno leto dni od takrat, ko sem doživel infarkt. Aprila me v zvezi s tem čaka resnejši pregled, zato bo moja odločitev odvisna tudi od tega. Res pa je, da me nekateri prepričujejo, naj kandidiram, spet drugi, ki so mi blizu, mi pravijo, naj mislim nase. Iskreno moram povedati, da se še nisem odločil, kar se mi zdi v redu tudi zaradi kolektiva in okolice. Bo pa na mojo odločitev zagotovo vplival tudi izid državnozborskih volitev. Vsekakor bi si želel drugačne politike, takšne, ki bi imela malo več občutka za lokalno območje, za lokalno prebivalstvo, za decentralizacijo določenih vladnih služb in politik. Glavno mesto bo namreč vedno znalo poskrbeti zase. Upam, da bo končno prišlo tudi do pokrajin, saj s tega vidika nismo primerljivi s sosednjimi državami, to ne nazadnje opažamo tudi v čezmejnih projektih, kjer so lahko partnerji zaradi te prednosti tudi bolj učinkoviti.«

Naročnik oglasa: Občina Moravske Toplice

Vanesa Jaušovec