Rok Šavel

Obravnava in sprejem vsakokratnega zaključnega računa proračunskega leta je praviloma zgolj formalnost. Gre za akt, ki je v svoji naravi seznanitvene narave za mestni svet, čeprav ga ta vseeno na ta način sprejema, a ga zavrniti praktično ni mogoče. Kljub temu pa gre za jasen in nazoren prikaz, kako dobro je občina načrtovala prihodke in odhodke v posameznem proračunskem letu, z vidika realizacije posameznih postavk. Kaže tudi sliko, v kakšnem finančnem stanju je občina, kako je zadolžena in investicijsko močna.

Slika ni rožnata

Da vse občine, ne zgolj soboška, tarnajo zaradi prevelikega in vedno večjega obsega obveznosti in pomanjkanjem prihodkov ter s tem investicijske sposobnosti, ni nobena skrivnost. Da stanje občinskih financ ni rožnato, je nazorno videti tudi v zaključnem računu soboškega proračuna za leto 2024. Čeprav je bila realizacija na videz precej spodobna, na strani prihodkov je bila realizacija z 20,3 milijoni evrov kar 88,5-odstotna, na strani odhodkov pa z 20,8 milijoni evrov več kot 84-odstotna, se hudič skriva v podrobnostih. Najslabša realizacija pri prihodkih je bila namreč na dveh za investicijsko sposobnost občine najpomembnejših postavkah. Pri transfernih prihodkih, kjer gre v praksi za državna in evropska sredstva za sofinanciranje projektov, in kapitalskih prihodkih, kjer gre za prodajo občinskega premoženja, kar je ravno tako praviloma investicijski denar. Na drugi strani se to jasno kaže v realizaciji investicijskih odhodkih, ki so bili doseženi okoli 50-odstotno, zelo dobra realizacija pa je na strani tekočih transferjev, ti predstavljajo več kot polovico vseh odhodkov občine, in tekočih odhodkov. V tem primeru gre za plače in materialne storške, za razne subvencije gospodinjstvom, podjetjem, pa tudi za neposredna nakazila javnim zavodom in javnim podjetjem, ki so v lasti mestne občine. Samo za kritje minusa Komunale je denimo lani šlo dobrih 352 tisočakov.

Rok Šavel

V oči bode tudi stanje zadolženosti ob koncu lanskega leta, saj je višina neodplačanega kredita znašala več kot 9,8 milijona evrov, občina pa je lani najela nov dolgoročni kredit za 1,5 milijona evrov. Velja dodati, da se je obseg zadolževanja občin z novelo zakona o financiranju občin letos zvišal za pet odstotnih točk, soboška občina pa letos načrtuje novo zadolževanje v višini tri milijone evrov.

Civilna inicativa, ki bo terjala odgovore

Prav na to sta v svoji razpravi na seji izpostavljala svetnika Bojan Petrijan (SDS) in Anton Slavic (Neodvisna stranka Pomurja), ki sicer ob vsaki priložnosti opozarjata na nevzdržno finančno stanje občine zaradi povečevanja tekočih izdatkov za mestno upravo in javne zavode, pomanjkanje investicijske moči in pretiranega zanašanja na kreditiranje. Kot sta denimo poudarila, je občini lani za investicije, ko je odplačala vse svoje obveznosti in tekoče stroške, ostalo borih 260 tisočakov, tako sta oba ponovno pozvala k takojšnji reakciji v smeri varčevalnih ukrepov, saj drugače sledijo težki časi. "Prejšnja garnitura je sedanji zapustila 17-milijonski izpad na strani prihodkov, sedanja pa bo naslednji zapustila zapufano občino," je med drugim dejal Slavic in opozoril na morebitne boleče reze v javnih zavodih oziroma celo ukinjanje njih, ker druge poti več ne bo.

Rok Šavel

Tako Petrijan kot Slavic sta ob tem omenila, da je nezadovoljstvo prisotno tudi med občani, zato naj bi se pripravljala ustanovitev domnevne civilne iniciative, ki bi "stvari vzela v svoje roke ter terjala odgovore, kaj se je dogajalo v preteklosti in kaj se dogaja sedaj". Kdo naj bi stal za to civilno iniciativo, ni bilo razkrito.

Anželj: Račun bo izstavljen na volitvah

Župan Damjan Anželj je oba svetnika okrcal, da ves čas ponavljata "ene in iste mantre", morda z namenom obračuna z določeno svetniško skupino, pri tem pa poudaril, da so danes drugačni časi od tistih, v katerih je županoval Slavic. Takrat je namreč, kot je dejal, občina pridobilo brezplačno premoženje s strani države, gospodarska slika v občini je bila z določenimi velikimi podjetji bistveno boljša, ravno tako pa dejstvo, da je občina podfinancirana, ni zanemarljivo. "Občine smo se investicijsko izčrpale in na to nenehno opozarjamo, a smo preslišane. Vprašanje je, kako naprej, a to vprašanje je za naslednjo vlado. Nekaj se bo moralo spremeniti," je ob tem izpostavil župan. Kot je nadaljeval, se občinski upravi in vsem deležnikom v sistemu nalaga vedno nove in nove zadolžitve ter obveznosti, pričakovanja so velika tudi glede prireditev in vsega ostalega, kar vodi v večje izdatke.

Kar se tiče domnevnega nezadovoljstva občanov, pa je pripomnil, da se bo to pokazalo na volitvah, kakor vselej doslej. "Če bi bilo vse tako, bi tudi današnja razmerja v mestnem svetu bila drugačna," je podčrtal.