Jure Kljajić

Občino Beltinci v tem letu čaka več odmevnejših projektov, za katere si prizadeva že dalj časa. Začeli se bosta revitalizacija grajskega parka in ureditev središča Beltinec, gradila se bodo nova stanovanja, parkirišče in športne površine. O aktualnem dogajanju smo se pogovarjali z županom Markom Viragom, ki je tudi jasno izrazil pričakovanje, da si deležniki v regiji na nekaterih področjih končno nalijejo čistega vina.

Občina Beltinci v proračunu za leto 2026 načrtuje slabih 12 milijonov evrov prihodkov in dobrih 12 milijonov evrov odhodkov. Pri sprejemanju tega dokumenta vedno poudarite, da je investicijsko naravnan, vendar ne pozabljate na socialni vidik. Bo tudi letos tako?

»Občina Beltinci zaradi lažjega načrtovanja poslovanja in razvoja občine pripravlja dvoletne proračune. Dokument za leto 2026 je sprejet, vendar nekatere predpostavke več ne držijo. Marca bomo zato ob sprejemanju zaključnega računa za leto 2025 obravnavali tudi rebalans, vendar lahko zagotovim, da bistvenih sprememb ne bo. Možni so sicer posamezni popravki zaradi možnosti prijav nekaterih drugačnih projektov na razpise, kot so jih takrat napovedovali razpisodajalci.

Jure Kljajić

Proračun bo ostal investicijsko naravnan, a hkrati z veliko socialne note. V praksi to pomeni, da smo poiskali idealno ravnovesje: na vsakih deset evrov v proračunu jih skoraj štiri namenjamo neposredno za investicije in razvoj, štiri pa vračamo ljudem skozi socialne programe in podporo skupnosti. Čeprav pri ceni vrtca stroški dela predstavljajo kar 80 odstotkov vseh izdatkov, lahko zagotovim, da novih podražitev za starše v tem letu ne bo. Tudi nadstandard v šolah ostaja enak, še naprej zagotavljamo tudi brezplačne avtobusne prevoze za vse učence, čeprav pravica pripada tistim, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre. Tudi za sofinanciranje društvene dejavnosti, kmetijstva, gospodarstva skrbimo, pa za stimulacijo študentov. Pri tem bomo letos razmišljali o dodatnem štipendiranju v sodelovanju z gospodarstveniki in Pomursko gospodarsko zbornico po vzoru nekaterih občin.«

V dogovoru za razvoj regije ste bili uspešni s projektom revitalizacije grajskega parka, tako da boste zanj prejeli slabih 840 tisoč evrov. Kako daleč je projekt in kaj vse zajema?

»V sklepni fazi je pridobivanje soglasij Zavoda za varstvo kulturne dediščine, preostalo je bolj ali manj urejeno. Zavod ima svoj pogled, ki ga moramo upoštevati. Mi si predvsem želimo, da bodo tudi v prihodnje možni dogodki, saj bo brez njih prostor sameval. Revitalizacija bo na eni strani prinesla odstranitev dotrajanih, bolnih in nevarnih dreves, na drugi pa zasaditev več sto novih. Pri izbiri vrst se bodo upoštevali okoljski vidiki, saj drevesne vrste, ki so nekoč bile v parku, danes morda niso več primerne. Prav tako revitalizacija prinaša ureditev trimsteze, brvi čez rokav Črnca, ribnika in ledenice, ki je ena redkih ohranjenih v tem delu Evrope.«

Vanesa Jaušovec

Kako je z reševanjem denacionalizacijskih postopkov?

»Postopki tečejo in z upravičenci smo v rednih stikih, vendar je moje sporočilo preprosto: gradu nihče ne more preseliti iz Beltinec. Ne glede na izid postopkov bo razvoj tega območja vedno neločljivo povezan z našo lokalno skupnostjo in tukajšnjimi ljudmi. Čeprav razumemo poglede upravičencev, imajo nekatere stvari preprosto prevelik javni interes, da bi bile le zasebne. Verjamem v dogovor, ki bo dolgoročno v dobrobit vseh.«

Če nadaljujeva s projekti iz dogovora za razvoj regije, v načrtih sta kolesarski stezi Gančani–Moravske Toplice ter Bratonci–Križevci.

»Res je, kolesarska povezava med Gančani in Bogojino je dobila zeleno luč, o časovnici pa je treba še sprejeti dogovor. Izvedbo je verjetno bolj pričakovati v prihodnjem letu.«

Ines Baler

Občina daje velik poudarek športu. Lani so bila v parku posodobljena igrišča, urejene fitnes naprave, imate pa še kar nekaj želja.

»Na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport bomo prijavili gradnjo manjkajočih slačilnic in prostorov pod tribunami v športnem parku Beltinci. Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno, tudi začetna dela potekajo. Naša želja je tudi gradnja regijskega atletskega stadiona, za kar gradbeno dovoljenje prav tako imamo, čakamo pa na primeren razpis, na katerem bi za projekte regijskega pomena lahko prejeli dodatne točke. Ob tem moram posebej izpostaviti velik napredek na področju državnega sofinanciranja vlaganj v športno infrastrukturo v tem mandatu. Zahvala za to gre ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport in državnemu sekretarju Dejanu Židanu, ki sta s spodbujanjem teh investicij omogočila, da se naši načrti hitreje selijo s papirja v realnost.«

Vanesa Jaušovec

V letošnjem proračunu je tudi ureditev cestnega režima v Ravenski in Mladinski ulici. Kakšen bo in ali ste se predvsem z župnijo oziroma škofijo zmogli dogovoriti okoli idejne zasnove?

»Občina je v pričakovanju zelene luči ministrstva za okolje in prostor. Lahko pa povem, da se prometni režim bistveno ne bo spremenil. Upoštevali smo mnenje lastnikov zemljišč in našli rešitve, s katerimi ne bomo posegali v tujo lastnino. Naša želja, da središče Beltinec čim bolj razbremenimo prometa, pa ostaja. V prvi fazi bo to sicer težko, saj moramo poskrbeti še za druge ukrepe, ki bodo sledili. Pri tem mislim predvsem na južno obvoznico, ki bi vodila iz smeri Melinec skozi industrijsko cono in s katero bi razbremenili dotok prometa iz južnega dela Beltinec.

V luči trajnostne mobilnosti bi si seveda želeli, da bi čim manjkrat uporabljali avtomobile, a bomo morali najprej začeti pri sebi. Ureditev središča bo zelo pomembna za Beltince, k bolj kakovostnemu življenju pa bo pripomogla tudi ureditev osrednjega parkirišča med Zvezdo in nastajajočim novim stanovanjskim objektom ter gradnja stanovanjskih blokov.«

Majda Horvat

Imate že kakšne investitorje za stanovanjske objekte in kam bodo ti umeščeni?

»Vse aktivnosti potekajo v smeri, da bo v Beltincih že letos zaživel vsaj en nov stanovanjski blok. Z novimi stanovanjskimi projekti se Beltinci lahko postavijo na zemljevid kot najbolj privlačna točka za bivanje v regiji, saj ponujamo tisto, kar sodobna družba potrebuje: popolno infrastrukturo in storitve na enem mestu, hkrati pa smo le nekaj minut od avtocestne povezave. Ne želimo biti le občina, skozi katero se peljete, ampak prvi dom za tiste, ki cenijo kakovostno življenje v mirnem okolju in blizu delovnih mest. Velja omeniti, da smo v pogovorih s stanovanjskim skladom, ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj, ki naj bi podeljevali sredstva za reševanje stanovanjske problematike. Naša občina namreč zaključuje projekt RurAll, v katerem smo identificirali kar nekaj praznih stavb v občini, ki bi jim lahko dali novo vsebino. Da bi bili še bolj trajnostni, morda tudi z okolju prijaznimi gradbenimi materiali, kot so konoplja, les, biokompoziti, o čemer smo prav tako v stiku s strateškimi partnerji.«

Jure Kljajić

Omenili ste evropski projekt RurAll, v proračunu pa imate zajeta še dva, Green B-Leaf in Dinamic Danube. Prvi je namenjen krepitvi odpornosti krajev proti podnebnim spremembam, drugi pa je usmerjen na preprečevanje depopulacije, ki ogroža male družinske kmetije. Vso to priča o uspešnem delovanju evropske projektne pisarne.

»Število evropskih projektov, ki jih trenutno izvajamo, se je povzpelo na pet, kar potrjuje, da naša projektna pisarna deluje na vrhunski ravni. Najnovejša projekta, Bluetwin in Sosphere, sta usmerjena v skrb za starejše, kar je eden naših najpomembnejših izzivov. Pri tem premikamo meje, saj bomo s pomočjo umetne inteligence načrtovali modele za bolj kakovostno bivanje v prihodnosti. Dokazujemo, da smo našli svojo razvojno nišo: domnevne slabosti podeželja z inovativnostjo spreminjamo v naše največje prednosti. Beltinci se tako trdno postavljajo na zemljevid občin, ki aktivno ustvarjajo prihodnost, namesto da bi jo le čakale.«

Ste ena od treh pomurskih občin, ki še nimajo občinskega prostorskega načrta (OPN). Rok je do konca oktobra letos. Ga boste lahko ujeli?

»Po zadnjih podatkih, ki smo jih na začetku leta dobili od ministrstva za kmetijstvo in predstavnikov vodarske stroke, bi moral biti OPN bolj ali manj zaključen. Rok bi morali ujeti, pričakujem, da bi ga razgrnili v treh do štirih mesecih. Skušali smo upoštevati pobude, bilo jih je čez 200, ampak potem pridemo do nosilcev urejanja prostora. Večkrat sem že omenil, da to v resnici niso več občinski prostorski načrti, ampak državni. Pridih lokalnega je na koncu zelo malenkosten v primerjavi s tem, kar je treba upoštevati. OPN smo želeli v občini razgrniti že leta 2023, a so sledile poplave, zaradi česar je bilo treba naročiti novo poplavno študijo, pozneje pa dopolniti še študijo hrupa in minevala so leta. Projekt se vleče skoraj 17 let, ampak še najmanj je za to kriva katera koli občinska struktura do danes. Vesel sem pa, da bomo to dolgotrajno zgodbo končno in uspešno pripeljali do cilja in tako občini odprli nove razvojne poti.«

Jure Kljajić

Projekt logističnega centra v Lipovcih je lani novembra kot strateškega prepoznala tudi država. Ste se od takrat s predstavniki Luke Koper že kaj dogovorili?

»Logistični center v Lipovcih ni le občinski načrt, temveč eden največjih razvojnih projektov v regiji in državi. Njegov potencial za gospodarski preboj in ustvarjanje številnih novih delovnih mest je izjemen. Z Luko Koper smo sodelovanje dvignili na novo raven, njihovi predstavniki so mesečno pri nas, kar potrjuje, da so aktivnosti prešle v fazo resne realizacije. Trenutno zaokrožujemo zemljišča in pripravljamo vse za spremembo namembnosti. Ker gre sedaj za projekt strateškega državnega pomena, pri tem ne pričakujem večjih ovir. Občina bo ostala maksimalno proaktivna – naš cilj je ustanovitev projektnega podjetja, ki bo zagotovilo, da bodo lokalni deležniki neposredno vključeni v vodenje in da bo projekt v treh do petih letih v celoti zaživel. Tokrat ne bomo le opazovalci, ampak aktivni snovalci prihodnosti.«

Jure Kljajić

Lansko leto je zaznamovala tragedija v Novem mestu in odprla rane, povezane z romsko problematiko. Kakšno je sobivanje pri vas?

»Sobivanje je na zadovoljivi ravni, a si po šestih desetletjih skupnega življenja želimo večjega premika. Arhivski zapisi iz 70. let kažejo na izzive z vključevanjem, ki so v določeni meri prisotni še danes. Vendar tragični dogodki drugje po državi niso le opomin, temveč klic k akciji, da pri nas takšnih stanj ne dopustimo. Dejstvo je, da so bivanjske razmere v romskem naselju težke, nizka stopnja dokončane osnovne šole pa neposredno omejuje zaposljivost Romov.

Naša strategija je zato usmerjena v opolnomočenje. Ne čakamo zgolj na državo, ampak smo sami posodobili infrastrukturo, ekipe centra za socialno delo pa so v naselju prisotne vsakodnevno. Ključni preboj vidim ravno v izobraževanju, zato intenzivno vključujemo otroke v vrtce in šole. Naše sporočilo je jasno: občina bo vedno ponujala roko in izkoriščala vse razpoložljive razpise, vendar pričakujemo proaktivnost tudi z druge strani. Sobivanje je dvosmerna cesta, kjer morajo pravice vedno hoditi z roko v roki z odgovornostmi in dolžnostmi.«

Jure Kljajić

Pred slabima dvema letoma se je odprl nov mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Kako ste zadovoljni z obiskom?

»Obisk na Otoku ljubezni se vztrajno vrača na predpandemične ravni, v primerjavi z zadnjimi tremi ali štirimi leti pa je porast zanimanja opazen. Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci nenehno nadgrajuje ponudbo, kar daje rezultate. Z novim projektom v okviru Las pri dobrih ljudeh, pri katerem sodelujemo s štirimi občinami, bomo na Otoku ljubezni posodobili igrala in opremo ter s tem izboljšali izkušnjo za družine. Moja vizija pa sega čez občinske meje. Želim si še tesnejšega sodelovanja med zavodi in turističnoinformacijskimi centri po celotni regiji. Turistov ne smemo zapirati v lastne okvirje, temveč jih usmerjati od ene znamenitosti k drugi, da bodo v naši regiji videli in doživeli čim več.«

Vestnik.si

Omenili ste sodelovanje. V preteklosti ste bili večkrat kritični, ko beseda nanese na sodelovanje občin in drugih deležnikov v regiji. Bi rekli, da se zadeva premika na bolje?

»Opozarjam predvsem na priložnosti, ki jih zamujamo, če ostajamo zaprti vsak na svojem 'vrtičku'. V naši majhnosti smo brez povezovanja hitro obsojeni na stagnacijo, medtem ko bi kot povezana regija lahko bili neustavljivi. Razvoja ne moremo več načrtovati vsak zase, nujno je, da se jasno določi, kaj so regijski projekti, država pa nam podeli večjo avtonomijo pri odločanju. Ključno je, da se župani, gospodarstveniki in razvojne agencije poenotimo okoli naših strateških prednosti. Od geotermalne energije in namakalnih sistemov do logističnega centra in pridelave zdrave hrane. Čeprav v letu 2026 še vedno čakamo na krovno regijsko strategijo, ne smemo več izgubljati časa. Naš cilj mora biti jasna in enotna vizija razvoja celotnega Pomurja. Veseli me pa, da se je te problematike lotilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pod vodstvom ministra Aleksandra Jevška.«

Kakšna je po vašem mnenju vloga beltinske občine v regiji in na katerih področjih bi si vi želeli še večjega preboja?

»Občina Beltinci se je uveljavila kot spoštovan in proaktiven partner, na katerega se tudi drugi upravičeno obračajo po znanje in izkušnje. Naša projektna pisarna je postala sinonim za uspešno pridobivanje evropskih sredstev, ne le zato, ker smo v projektih večinoma vodilni partnerji, ampak ker naše rešitve načrtujemo široko, z mislijo na to, da so uporabne za celotno regijo in širše. Glede na te rezultate in strateško težo projektov, kot je logistični center v Lipovcih, ki s svojim pomenom presega lokalne in celo državne meje ter se umešča na svetovni zemljevid, je logično, da želimo biti eden ključnih arhitektov regionalnega razvoja. Našo vlogo vidimo v aktivnem sooblikovanju prihodnosti, kjer bi naša beseda v pogovorih o regiji imela težo, ki ustreza našim dosedanjim uspehom in razvojnemu potencialu.«

Jure Kljajić

Pred vami je še slabo leto županovanja v drugem mandatu, ste pa že napovedali, da želite ostati na čelu občine tudi v prihodnjih letih.

»Res je, moja odločitev za ponovno kandidaturo je predvsem odločitev za kontinuiteto in stabilnost. Smo sredi izjemno uspešnega investicijskega cikla in želim si, da začeto delo skupaj z ekipo in občani pripeljemo do cilja. Moja vizija za naslednji mandat je jasna: še naprej bomo preudarno črpali evropska sredstva in krepili vlogo Beltinec kot ključnega strateškega partnerja regije in razvoja.«

Pred nami so tudi državnozborske volitve. Kaj pričakujete od nove vlade?

»Od nove vlade pričakujem predvsem več posluha za tiste, ki smo ljudem najbližje. Občine smo prvi stik z realnimi potrebami naših prebivalcev, zato moramo biti ključen partner pri snovanju državnega razvoja, saj ga lahko le tako realno ocenimo in usmerjamo. Želim si vlade, ki bo razumela pomen močnih lokalnih skupnosti. Takšnih, kjer ljudje z veseljem delajo, uživajo življenje in doživijo čim bolj kakovostno starost. To ne bi smelo biti le pričakovanje za novo vlado, temveč vodilo vsakokratne oblasti. Slovenija je prelepa in majhna, zato je skrajni čas, da se prenehamo umetno deliti na 'vaše' in 'naše' ter začnemo delovati enotno za skupno dobro.«

Naročnik oglasa: Občina Beltinci